Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Kar tri pogodbe z zasebnimi detektivskimi agencijami, vsaka je težka brez DDV do 220.000 evrov, z 22 odstotnim DDV je to 268.400 evrov, je konec januarja sklenil Slovenski državni holding (SDH), ki skrbi za kapitalske vložke države v različnih podjetjih.
Precej visoke pogodbe z zasebnimi detektivskimi družbami, skupaj za več kot 800.000 evrov, po vrednosti izrazito izstopajo med letos podpisanimi pogodbami SDH. Sklenitev teh pogodb skoraj sovpada z zaposlitvijo nekdanjega šefa vojaške obveščevalne službe in Sove, zadnja leta pa namestnika obrambnega ministra Marjana Šarca Damirja Črnčeca. Brez povezav z dogajanjem pa ni niti soproga finančnega ministra Eva Boštjančič.
“Znesek do 220.000 evrov predstavlja zgornjo mejo vrednosti storitev vseh treh sklenjenih pogodb SKUPAJ.” Tako so iz SDH zanikali, da bi spisek treh pogodb s tremi detektivskimi agencijami, ki so jih letos sklenili in to javno razkrili, pomenil, da bi vsaka od njih lahko prejela do 220.000 evrov plačila. Pogodb s temi detektivskimi agencijami, za katere sem prosil, pa mi niso poslali. Opis pogodb so zaradi članka popravili, da ne bi več sprožali napačnih razumevanj. Po novem so tri pogodbe objavljene tako:
Prej je bilo tako:
Več o tem lahko preberete tukaj: SDH: 220.000 evrov brez DDV je za vse detektive skupaj
Za zaposlitev Črnčeca so za božič na SDH na hitro objavili razpis, ki je veljal do novega leta, zaposlen je bil s 1. februarjem kot pomočnik predsednika uprave SDH Žige Debeljaka za varnost. Ni nujno, da je namen zaposlitve Črnčeca in najemanja detektivov le preprečevanje industrijske špijonaže in večanje korporativne varnosti z odvračanje tujih, denimo ruskih, pretenj. Ker smo v letu pred volitvami, se lahko obsežen obveščevalni in detektivski aparat uporabi tudi v druge namene.
Sklepali bi lahko, da je premier Robert Golob z angažiranjem Črnčeca na SDH in najemom kupa zasebnih detektivov, prešel na povsem novo profesionalno raven zbiranja podatkov in skrbi za varnost.
Da gre za izredno donosne pogodbe, kažejo podatki o prihodkih treh detektivskih agencij v letih 2022 in 2023, objavljeni na portalu Ajpes. Ljubljanska CS agencija je imela leta 2022 61.120, leta 2023 pa 84.011 evrov prihodkov. Detektivska agencija, tudi iz Ljubljane, je imela leta 2022 176.824, leta 2023 pa 205.990 evrov prihodkov, mariborski Detektiv Biro pa leta 2022 322.812 evrov in leta 2023 357.608 evrov prihodkov.
SDH sem včeraj prosil za celotne pogodbe z vsemi tremi detektivskimi agencijami in pojasnilo, zakaj potrebujejo tako obsežno pomoč detektivskih družb CS agencija iz Ljubljane, Detektivsko varnostne agencije iz Ljubljane in Detektiv Biroja iz Maribora v znesku skoraj milijon evrov. Izvedeti poskušam, kakšne podatke bodo detektivi zbirali in kakšna bo sicer njihova dejavnost.
Kako so se odzvali, lahko preberete tukaj:
Nov vrh SDH si je po volitvah s kršenjem zakona, da je dosegel predčasne odstavitve (sodno je to dokazal predčasno odstavljeni nadzornik Leon Cizelj), Robert Golob s svojo koalicijo na hitro nastavil, da so pridobili popoln nadzor nad državnim Telekomom, kar je zagotovilo vpliv na medije, neposredno na Siol.net, posredno pa tudi na vse večje televizije, ker je Telekom velik oglaševalec in plačnik za predvajanje programov v svojem omrežju. Popoln nadzor pa si je s svojim vrhom SDH Golob zagotovil še v državni energetiko, kjer je prej vodil GEN-I in v kateri zasebno služi s podjetjem Star Solar. V preteklosti so Golob kot šef Gen-I, podjetje Brio finančnega ministra Klemna Boštjančiča in Gorenje (iz katerega je prišel del novega vrha SDH) pod mizo že plačevali zasebnemu podjetju SEE M. & C novinarke Vesne Vuković, ki je bila takrat zaposlena na Siol.net. Zdi se, da za podobno detektivsko delo “zbiranja podatkov”. Uradno Golob nikoli ni pojasnil nakazil podjetju Vukovićeve čez sto tisoč evrov. To podjetje je na koncu, ko se je za “dejavnost” že razvedelo, likvidiral urednik portala Necenzurirani Primož Cirman.
Vsote iz sklenjenih pogodb z detektivskimi agencijami je iz izpisa vseh podpisanih pogodb SDH v letošnjem letu. Znesek, ki ga lahko dobijo detektivske agencije se nanaša na delo v treh letih. Pogodbe so torej sklenjene tudi za čas prihodnje vlade, ko bo sedanji politično nastavljen vrh SDH verjetno že zamenjan.
V celoti je spisek vseh pogodb (vmes so ga že popravili in ni več tak) tak:
Med zanimivosti, ko gre za detektivsko dejavnost v državi, je, da se v dogajanju pojavi tudi soproga finančnega ministra Boštjančiča. Eva Boštjančič je v reviji Pod lupo objavila članek o varnostnih izzivih v digitalni dobi. Detektivska varnost agencija, ki je januarja dobila posel s SDH za več kot četrt milijona evrov, je njeno objavo reklamirala na omrežju FB tako:
Eva Boštjančič je profesorica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete in vodja katedre za psihologijo dela.
Je pa tudi direktorica podjetja Brio, ki je v preteklosti, v času vlade Mira Cerarja in Marjana Šarca, poslovalo tudi z obrambnim ministrstvom.
Največji posel je Brio Klemna Boštjančiča za obrambno ministrstvo dobil, ko ga je vodila Andreja Katič (SD), dostavil je rezervne dele in opremo za vzdrževanje letala za prevoz vladnih ranjencev Falcon.
Celotna pogodba je bila takšna:
Dejansko je bilo poslov še več, a jih Erar ne prikazuje. Brio je dobil tudi 31.000 evrov za šolanje pilotov za Falcona. 19. januarja 2015 jih je nakazal v Belize. Davčno oazo. Denar bi naj šel podjetju Ibis Global s sedežem v ameriški državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. Po poročanju POP TV bi naj z državo Brio v preteklosti imel kar 400.000 evrov poslov, ko sta bila ministra Roman Jakič in Andreja Katič.
Vlada je Evo Boštjančič pred letom imenovala tudi v svet Slovenskega narodnega gledališča Drama. Predsednica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko je odločitev o imenovanju soproge finančnega ministra za predstavnico države v pomembnem kulturnem zavodu, pojasnila tako: “Je strokovnjakinja.” Kako sta se Eva in Klemen Boštjančič menjavala kot lastnika in direktorja podjetja Brio, kaže preglednica aplikacije Erar:
Decembra lani, tik pred novimi biznisi SDH, je državni zbor potrdil nov zakon o detektivski dejavnosti. Iz vlade so njegov pomen opisali tako idilično:
“Novi zakon prinaša pomembne spremembe, ki krepijo preglednost, odgovornost in strokovnost izvajanja detektivske dejavnosti. Zakon jasno opredeljuje oblike detektivskega dela, določa zahteve za registracijo in ustrezno ureditev poslovnih prostorov ter uvaja obvezen vpis v evidenco detektivov in detektivskih družb. Zakon ureja delovanje Detektivske zbornice Republike Slovenije in podeljuje Ministrstvu za notranje zadeve večjo vlogo pri nadzoru nad njenim delovanjem. Prav tako ureja disciplinsko odgovornost detektivov, opredeljuje pravne podlage za pridobivanje podatkov ter ureja uporabo tehničnih sredstev, kar zagotavlja višje standarde delovanja detektivov in dodatno krepi učinkovitost ter integriteto poklica. Zakon omogoča obsežnejši inšpekcijski nadzor ter uvaja nova pooblastila inšpektorjev za nadzor nad nezakonitim opravljanjem detektivske dejavnosti. Določila o obveznih evidencah, ki jih vodita Detektivska zbornica Republike Slovenije in posamezni detektivi, zagotavljajo celovit nadzor nad delovanjem te panoge. Zakon tako celovito krepi varnost strank, povečuje transparentnost in izboljšuje strokovno izvajanje detektivske dejavnosti.”
