Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) v treh letih in pol za rešitev težav prebivalcev jugovzhodne Slovenije in Posavja ni naredila nič. Zdaj pa izvajajo medijski spin za reševanje Goloba in Mesca ter tranzicijske levice.
Najprej so v prejšnji vladi z napovedmi posvetovalnih referendumov blokirali sprejetje zakonodaje, nato so blokirali sprejetje zakonskih sprememb, ki jih je v državni zbor oktobra 2022 vložilo enajst županov s podpisi 31.500 volivcev in volivk. Ne samo da so blokirali, tudi zmerjali so vse. Ko pa je 25. oktobra 2025 v Novem mestu pod udarci skupine Romov tragično preminul 48-letni Aleš Šutar, so se nenadoma zbudili. Menda blazno zavedni obžalujejo tragično smrt, za katero pa še vedno ne najdejo pravega imena. Šutar, oče dveh otrok, je v novomeški klub, kjer se že več let zbirajo mladi, prišel po sina, ki ga je poklical, ker ga je nadlegovala skupina Romov. Ko je prišel pred klub ali vstopil vanj, to še ni povsem razčiščeno, ga je po pričevanju očividcev obkolila skupina petih Romov. Eden od njih ga je z mačeto udaril tako močno, da so mu odpovedali vsi notranji organi. Takšni so neuradni izsledki obdukcije. Šutarja so odpeljali v bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrl, še prej pa so se svojci odločili in njegovo srce podarili enemu od bolnih, domnevno z Gorenjske. Tako Šutarjevo srce bije še naprej.
Očividci navajajo, da je skupina Romov, ki pred tem naj ne bi zahajala v ta klub, pretepla 16-letnega fanta. Tudi tega so odpeljali v bolnišnico. Policisti pa so prišli, skupino nasilnežev popisali in odšli. Varnostniki, menda so bili trije, so skupino čez nekaj časa znova spustili v lokal. Romi naj bi bili nadlegovali navzoče, lokal je bil umetno zadimljen, omenjajo tudi alkohol in droge.
So priprli napačnega?
Po tragediji, ki naj bi se menda zgodila pred lokalom, so spet poklicali policiste. Ti so nato enega iz skupine popoldne pridržali. Med očividci in Novomeščani pa je slišati, naj bi bili priprli napačnega, čeprav novomeška policija zatrjuje, »da je pravi«.
Med očividci velja, da je – poleg varnostne službe − najbolj »zamočila« policija. Nasilništvo posameznikov iz vrst etične skupine Romov (niso vsi enaki) se v zadnjih letih namreč stopnjuje.
Izredna seja, Golob pobegnil
Novomeški župan Gregor Macedoni je nato sklical izredno sejo občinskega sveta. Na trgu pred Rotovžem pa se je na protestnem shodu zbralo okoli 10 tisoč ljudi. Župan je na sejo povabil župane drugih občin, predstavnike vlade in sodne veje oblasti. Prišel je tudi premier Robert Golob, ki pa se je skril pred množico. Pripeljali so ga po stranskih ulicah, iz dvorane mestnega sveta je brez pozdrava odšel nekaj pred koncem seje, udeleženci protestnega shoda pa so ga, ko so zaslišali njegovo ime in nato njegov glas, glasno pozivali k odstopu. Podobno je bilo tudi pri Luki Mescu, ministru za delo in podpredsedniku vlade, sicer pa koordinatorju vlade za reševanje romske problematike. Shod je potekal mirno, udeleženci so dogajanje v dvorani občinskega sveta spremljali na velikem panoju, bilo je veliko slovenskih zastav.
Ne Golob ne Mesec nista stopil pred domačine; Golob je odšel tako, kot je prišel: skozi stranski vhod, odpeljali so ga skrivoma, mesto je bilo polno policijskih specialcev. Na ulici, v bližini kraja, kjer so ubili Šutarja, je bilo videti celo policijski avto-plug, namenjen za odrivanje množic. Ni bil uporabljen, namenjen pa je bil očitno varovanju Roberta Goloba, ki je s tem pokazal, da je velik strahopetec.
V tistem času so se iz naselja Žabjak – Brezje slišali rafalni streli. Na kraj je nato odšla policija, ki pa je samo pobirala tulce, orožje so iskali šele čez nekaj dni.
Zloraba imena
Golob se Dolenjcem, Posavcem, Belokranjcem in drugim udeležencem shoda ni opravičil, med žvižgi z Glavnega trga pa je očitno v naglici in precej nepremišljeno, skladno z njegovim načinom delovanja skozi ves mandat, napovedal sprejetje nove zakonodaje. Nepietetno je to poimenoval kar po žrtvi romskega nasilja, govoril je o t. i. Šutarjevem zakonu. Dejal je, da se je pogovarjal s soprogo Aleša Šutarja in da se je ta strinjala s tem poimenovanjem. Med domačini pa je slišati, da je veliko vprašanje, kako ji je to predstavil in kaj se je v resnici dogajalo. Večina namreč nasprotuje poimenovanju represivnega zakona po pokojnem Novomeščanu.
Zakon, kot ga je napovedal Golob, so nato v vladi napisali v nekaj dneh. V Levici so napovedovali, da takšnega zakona, represivnega, kot je bil napovedan, ne bodo podprli. Pred sejo vlade je nato potekalo nekoliko daljše koalicijsko usklajevanje, na vladi je bil zakon soglasno sprejet.
Prerekanje v koaliciji
Hkrati smo bili na družbenih omrežjih priča prerekanju mladih iz Svobode in SD. Tudi zmerjanju. Še posebej se je na petkovi seji odbora za notranjo politiko »izkazala« Nataša Sukič, podpredsednica državnega zbora iz kvote Levica. Predlog zakona je raztrgala.
Vsebina zakona doslej javno ni znana. Imamo le tisto, kar je obljubljal Golob, in pa različico delovnega gradiva, ki naj bi jo bila sprejela vlada. Veliko vprašanje pa je, kaj bo v končnem zakonu in ali bo predlog identičen temu, kar govorijo. O zakonu mora odločati državni zbor, pravniki pa že opozarjajo, da je v njem veliko neustavnosti. Lahko se torej zgodi, da bo zakon sprejet, Ustavno sodišče RS pa ga bo zadržalo. Veljavnost je torej pod velikim vprašanjem.
Kaj bi spremenili?
Zakon naj bi spremenil več področij, tudi policijska pooblastila, pravosodje, socialno varstvo in odvzem premoženja. Cilj naj bi bil preventiva pred nasiljem, odstranitev nezakonitega orožja iz obtoka, boj proti povratnikom in zaščita državljanov. Veljalo naj bi za vse državljane, za celotno Slovenijo in ne samo za posamično etnično skupino.
Številni pravniki (vrhovno sodišče, tožilci, fakultete) pa opozarjajo na mogoče kršitve človekovih pravic – vstop v stanovanje brez sodne odredbe in diskriminacija pri določanju »tveganih območij«.
Degradirali policijo, zdaj še vojsko
Hkrati je vlada aktivirala 37. člen Zakona o obrambi. Na mejo naj bi poslala 40 vojakov, da bi policiji pomagali pri varovanju meje. Policistov je v Sloveniji premalo, manjka jih več sto, težava je tudi, da vojaki pri varovanju meje nimajo enakih pooblastil kot policisti. Lahko samo opazujejo. Nekdanji generalni direktor policije in nekdanji direktor Policijske uprave Novo mesto Anton Olaj pri tem opozarja, da je v tem vladnem določilu zapisano, da bodo vojaki na meji sprejemali tujce, ki nezakonito prestopijo državno mejo, jih oskrbeli in prepeljali v azilni dom. Olaj opozarja tudi na določila zakona o državni meji, po katerih je treba nezakonite migrante vrniti nazaj v državo, od koder vstopajo v Slovenijo. Robert Golob in njegovi so to izničili.
Janša: »Zakon za reševanje Goloba in Mesca ter tranzicijske levice nasploh«
Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), je že ob napovedi zakon označil kot politični manever za reševanje Golobove vlade. Zapisal je: »Tu ne gre za ‘Šutarjev zakon’. To bo zakon za reševanje Goloba in Mesca ter tranzicijske levice nasploh.« Dodal je, da so potrebni zakoni za reševanje romske problematike že vloženi. Vložili so jih župani, nato pa tudi SDS in NSi. Že petič. Za Planet 18 pa je dejal: »Vodje kriminalnih združb, ki niso Romi, uporabljajo Rome za kriminalna dejanja. Glava te hobotnice ni v romskih naseljih, tam so samo lovke.«
