13.4 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Rubén Pulido: Džihadizem uporablja mreže nezakonitega priseljevanja za vstop v Španijo in Evropo

Piše: Kulturnimarksizem.si

Rubén Pulido je 11 let služil v zračnih silah. V tem času je opravil tudi različne tečaje vojaškega izpopolnjevanja, magistriral iz mednarodnih odnosov na univerzi UCAM ter prejel medaljo za zasluge in požrtvovalnost. Med svojo kariero zunaj vojaške sfere je svetoval različnim organizacijam o vprašanjih priseljevanja. Bil je direktor za komuniciranje parlamentarne skupine VOX v Andaluziji, trenutno pa dela kot politični analitik za fundacijo Disenso in sodeluje z različnimi mediji in javnimi subjekti.

Álvaro Peñas: V zimskem času, ko spremljamo novice, dobimo vtis, da skoraj ni prihodov nezakonitih priseljencev.

Rubén Pulido: Zelo natančno sem preveril podatke in res je, da se je število nezakonitih priseljencev v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo.  Vendar to ne pomeni, da je problem prenehal obstajati. V krajih, kot so Kanarski otoki, smo presegli številke za leta 2018, 2019, 2020 in imamo skoraj enako število migrantov kot leta 2021. Na današnji dan na Kanarske otoke prihaja že več kot 1 800 nezakonitih priseljencev, kar so številke, ki bi bile pred štirimi ali petimi leti nepredstavljive. Ta migrantski val v 90 % primerov prihaja z obale Maroka ali obale Sahare pod maroškim policijskim in upravnim nadzorom. Morda je to razlog, da o tem ne slišimo v medijih. Če vlada kaj dobro počne, potem poskuša prikriti problem, ki izvira iz Kraljevine Maroko. O tem ne vemo ničesar, ker teoretično trenutno vlada veliko prijateljstvo z Marokom in njihov režim nadzoruje nezakonito priseljevanje. Vendar je realnost povsem drugačna in pritisk se v Ceuti in Melilli nadaljuje. Zlasti v Ceuti, kjer se poskusi napadov od začetka leta dogajajo skoraj vsak dan. Januarja so poročali o ducatu poskusov. Bili so nadzorovani, saj je bilo vanje vpletenih le nekaj sto podsaharskih državljanov. Vendar se lahko vse spremeni, kot se je lani zgodilo v Melilli.

 

Tako se zdi, da se razmere na mejnih ograjah sploh niso spremenile.

Za mejnimi prehodi je vsakodnevno gibanje. Za zdaj je malo prebivalcev podsaharskega porekla, ki poskušajo vsak teden vstopiti v Ceuto, medtem ko je v Melilli več maroških migrantov. Vsi uporabljajo mobilne telefone za komunikacijo tam, kjer ni mejne kontrole, in nato poskušajo prečkati mejo. Do zdaj je letos ograjo uspelo prečkati približno 50 nezakonitim priseljencem. Če jim to ne uspe, se ne zgodi nič in lahko poskusijo znova, saj jih maroški organi ne vrnejo na izvorni kraj – ne storijo ničesar, da bi jih od tega odvrnili. Tako nastajajo veliki žepi nezakonitega priseljevanja – na primer tisti, na katerega sem opozoril septembra 2021 v okolici Melille, ki je leta 2022 privedel do množičnih napadov.

Ali taborišča, iz katerih se napadi začnejo, še vedno obstajajo?

Ta taborišča so bila na gori Gurugú, po lanskih dogodkih pa jih je Maroko ukinil. Pred nekaj tedni sem se lahko pogovarjal z ljudmi, ki so raziskovali to območje, in tam ni ničesar. V vsakem primeru, če ne sprejmeš pravih ukrepov, se migracijski tokovi, ko zapreš neko območje, usmerijo drugam. To, kar se dogaja v Ceuti, je lahko posledica teh razmer in v prihodnosti bi se v Ceuti lahko ponovil scenarij, enak tistemu v Melilli. Temu, tako kot lanskemu, se je mogoče popolnoma izogniti. Če to vidim jaz, jo vidijo tudi maroški organi, ki so sposobni to preprečiti.

Zaradi nesoglasij z Alžirijo glede podpore naše vlade Maroku pri vprašanju Sahare so na Balearske otoke začeli prihajati nezakoniti priseljenci iz te države. Kakšne so razmere?

Razmere na Balearskih otokih so verjetno tiste, ki so vladi najbolj ušle izpod nadzora. Ne razmišlja se o tem, kaj bi se lahko zgodilo, niti o možnosti, da bi se zgodilo kaj podobnega kot pred leti na Lampedusi, saj so razdalje od Alžira do Balearskega otočja zelo podobne. Te razmere se ignorirajo, zaradi te nesposobnosti pa nezakonito priseljevanje na Balearske otoke strmo narašča. Leta 2018 je bilo prihodov komaj nekaj deset, v zadnjih letih pa je število nezakonitih priseljencev preseglo mejo 2 000. Za predstavo v odstotkih se je nezakonito priseljevanje od leta 2018 povečalo za približno 1 300 %. Ko so razmere na morju ugodne, ladje še naprej odhajajo z območja okoli Alžira. Kar zadeva nadzor nad nezakonitim priseljevanjem, ima Alžirija svoje luči in sence, res pa je, da to nima nobene zveze z Erdoganom ali Mohamedom VI. ali drugimi tovrstnimi režimi. Alžirijo prečka veliko priseljencev, vsak teden pa prihaja do aretacij, povezanih s širjenjem mafije nezakonitega priseljevanja. Z drugimi besedami, Alžirija se zaveda nevarnosti migracijskih tokov in sprejema ukrepe za njihovo zaustavitev. Alžirija pa zahteva vzajemnost v diplomatskih odnosih, kar bi morala Španija zahtevati od Maroka, saj te vzajemnosti trenutno ni.

Ko je prišlo do razhoda z Alžirijo zaradi vprašanja Sahare, mi je več alžirskih diplomatov povedalo, da so bili priča temu, da je uporaba migracijskih tokov kot orožja za politični pritisk zelo učinkovita, vendar da trenutno ne razmišljajo o njihovi uporabi. Čeprav Alžirija nadzoruje tok podsaharskih prebivalcev, pa ne stori ničesar, da bi preprečila beg ljudi z nevarnejšim profilom. Med njimi so tako Alžirci kot ljudje, ki prihajajo iz Iraka ali območij z visoko stopnjo radikalizma, in celo nekdanji člani džihadističnih celic. Na Balearskih otokih skoraj vsak teden aretirajo alžirske priseljence zaradi okupacije, groženj, ropov itd. Žal je diplomatska razdalja do Alžirije trenutno nepremostljiva.

Več preberite TUKAJ

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine