Na TV Slovenija, ki smo jo davkoplačevalci prisiljeni financirati s prisilnim RTV-prispevkom v višini 153 evrov letno, so tokrat presegli vse meje dobrega okusa; v eno uro dolgi oddaji Intervju je levičarska voditeljica Ksenija Horvat, ki ne skriva simpatij do teroristov, gostila kar Zahara Prilepina, ki je nedavno zbudil veliko zgražanja zaradi svoje ponovne udeležbe na ljubljanskem knjižnem sejmu.
Proti njegovi udeležbi sta sprva protestirala tako ukrajinski Pen kot ukrajinski veleposlanik, kot popolnoma neprimerno pa so njegovo udeležbo označili tudi v odboru za mir Mednarodnega Pena. Prilepinu je bil v preteklosti prepovedan vstop v določene države, na Twitterju pa so se pojavila ugibanja o morebitnih povezavah z ruskim veleposlanikom v Sloveniji Dokujem Zavgajevem – slednji je sporen zaradi svoje vloge v vojni v Čečeniji, od koder prihaja, prav tam pa se je pred aktivnostmi v Donbasu boril tudi Prilepin!
Protestu ukrajinskega Pena in ukrajinskega veleposlanika Mihaila Brodoviča proti udeležbi Prilepina na ljubljanskem knjižnem sejmu se je pridružil tudi odbor za mir pri Mednarodnem Penu. “Čeprav sta povabilo in bivanje gospoda Zaharja Prilepina v Sloveniji formalno nevprašljiva, dejstva, ki jih v svojem protestu organizatorjem knjižnega sejma navaja ukrajinski Pen, govorijo sama zase,” je pisalo v pismu odbora za mir. Kot je za STA pojasnil predsednik odbora za mir Marjan Strojan, je ukrajinski Pen na Mednarodni Pen v Londonu vložil protest, da so na Slovenski knjižni sejem v Ljubljano povabili ruskega pisatelja Prilepina, ki ga po Strojanovih navedbah obtožujejo raznih zločinov in je na seznamu preganjanih oseb v Ukrajini in BiH.
“V zvezi s tem bi rad poudaril, da je Zahar Prilepin eden izmed ruskih teroristov, ki se borijo proti ukrajinski vojski v Donbasu, kršijo vse norme in načela mednarodnega prava ter zakonodajo Ukrajine,” pa je v svojem pismu zapisal ukrajinski veleposlanik Brodovič in spomnil, da je bila Prilepinu še marca letos iz varnostnih razlogov prepovedana izvedba podobne literarne prireditve v Banjaluki. Že prejšnji teden smo tudi opomnili, da ni prvič, da Prilepin gostuje na ljubljanskem knjižnem sejmu, in da so mu na spletnem portalu MMC RTV SLO nekritično delali reklamo že v preteklosti. Zahar Prilepin je sicer samo psevdonim tega terorista, njegovo pravo ime je Evgnij Lavinski in je med drugim tudi član Nacionalne boljševistične stranke, mnogi pa njegova stališča opisujejo kot fašistična.
Gre za rusko propagando in nedopustno promocijo terorista
V uvodu oddaje odgovorni urednik prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar med drugim jasno napove, da Prilepin v Ukrajini velja za vojnega zločinca, ter “da ga nekateri imenujejo” terorist, prav tako pa je spomnil, da gre za enega izmed prvih “prostovoljcev”, ki so se podali na vzhod Ukrajine po nasilni aneksiji polotoka Krim s strani Rusije. A napoved prevajalca njegovega romana Samostan Boruta Kraševca, ki pravi, “da to ni nič neobičajnega za ruske pisatelje” ter kot primer omeni Tolstoja, da vedeti, da bo preostanek oddaje posvečen promociji Prilepina. Prilepin je kar eksplicitno pohvalil nastop svojega prevajalca rekoč: “Menim, da je imel eden izmed vaših komentatorjev prav, ko je rekel, da bi tudi Tolstoja in Dostojevskega, če bi živela danes, imeli za terorista.” V pogovoru, ki je potekal kar v njemu domači ruščini, ga je Horvatova spodbujala k opravičevanju svoje vloge v invaziji na Donbas, o tem, kako naklonjeni so mu bili vzdušje pogovora in vprašanja, ki mu jih je postavljala voditeljica, pa kaže dejstvo, da je povezavo do intervjuja terorist delil kar prek svojega uradnega Twitter računa. Prilepin skuša javnost prepričati celo v to, da niti Ukrajinci ne podpirajo Ukrajine in mnogi ohranjajo stike z Rusijo, ter nič ne želijo imeti z ukrajinsko revolucijo in upori na Majdanu. S prav neokusnim navdušenjem Horvatova predstavi tudi delovanje t. i. Prilepinovega bataljona, ta pa se med drugim hvali s svojimi “humanitarnimi” aktivnostmi na območju Donbasa – kot da bi bile te potrebne, če ne bi prišlo do invazije s strani Rusije?!
Voditeljica Ksenija Horvat ne skriva radikalno levičarske usmerjenosti in simpatij do teroristov
Novinarka Ksenija Horvat je maja veliko pozornosti vzbudila, ko je v Odmevih komentirala dogajanje in je med drugim dejala, da Palestinci “protestirajo” tako, da na žico postavljajo palestinsko zastavo z namenom, da dajo vedeti, da so bili tam. “Seveda, nekaj ljudi je metalo molotovke, kamne, orožje revežev, ki ga uporabiš proti najmočnejši vojski sveta,” je dejala in ob tem dodala, da je vprašanje, kako se je vojska odzvala, saj naj izraelski civilisti, če je padel kak kamen, ne bi bili ogroženi. Kot lahko vidimo, RTV izraža povsem propalestinsko stališče in se pri tem niti malo ne ozira na napad na suvereno ozemlje, pri tem pa se očitno ne zaveda, da je ameriška vojska tista, ki je najmočnejša na svetu.
V novembru pa je tudi vodila okroglo mizo, ki jo je organizirala zloglasna levičarska evroposlanka Tanja Fajon, ki je plačanka zlobnega židovskega milijarderja Georga Sorosa, in na kateri naj bi strašili pred strahom, kot sogovorniki pa so se je poleg Fajonove udeležili “strokovnjakinja” za medije in sodelavka Mirovnega inštituta Sandra Bašić Hrvatin, politični analitik Alem Maksuti, novinar glasila skrajne Levice Mladina Jure Trampuš in odvetnica Nataša Pirc Musar, ki si je žepe napolnila z odškodnino v višini 70 tisoč evrov, plačali pa smo jo vsi, ki smo prisiljeni plačevati prispevek za delovanje režimske RTV Slovenija. Slednja je sicer podvomila v konstruktivnost takšnih dogodkov in smiselnost razprav, če so povabljeni k sodelovanju izključno levičarji, namen pa je, da si med seboj nekritično kimajo in pritrjujejo. Na okrogli mizi ni manjkal niti radikalni aktivist Domen Savič, ki je v zadnjih mesecih obseden s škodovanjem Nova24TV, saj po njegovem mnenju širimo “sovražni govor”, sam pa je na dogodku Pirc Musarjevi vsiljivo skočil v besedo, ko je ta predlagala, da bi v prihodnje na okroglo mizo povabili katerega izmed strokovnjakov z nelevičarskim svetovnim nazorom, kot so na primer profesor dr. Žiga Turk, ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič ali pa evropska poslanka Romana Tomc – za slednja izmed predlaganih je Savič namignil, da sta fašista!
Ima Zahar Prilepin privilegije zaradi prijateljstva z veleposlanikom Dokujem Zavgajevem?
Na družbenih omrežjih so se zaradi promocije, ki je je bil deležen Prilepin, pojavila ugibanja, ali je morda k vsemu skupaj pripomogel kar zloglasni ruski veleposlanik Doku Zavgajev prek vzvodov globoke države, kamor nedvomno spada režimska TV Slovenija. Da je Rusija blizu slovenski globoki državi, ni skrivnost, takšne usluge ne bi bile tako nič posebnega. Poleg svojih aktivnosti na vzhodu Ukrajine se je Prilepin boril tudi v drugi čečenski vojni in v Dagestanu, od koder prihaja veleposlanik Zavgajev. Ta je nedvomno sporna oseba, nekateri pa njegovo vlogo v čečenski vojni primerjajo celo z vlogo Radovana Karadžića. Po mnenju strokovnjakov je njegovo imenovanje na to mesto sramota slovenske zunanje politike, sprejetja takšnega veleposlanika si namreč ne bi smela privoščiti nobena normalna demokratična država, v Čečeniji pa se ga je oprijel sloves izdajalca lastnega naroda.
Demokracija je pred meseci pisala, da je ves čas Ruse prepričeval in jih spodbujal, naj napadejo Čečenijo, kar mu je uspelo leta 1994, ko je tedanji ruski predsednik Boris Jelcin ukazal napad na Čečenijo. Zavgajev se je v Grozni vrnil naslednje leto, in to za ruskimi tanki, ki so v beg pognali okoli pol milijona tamkajšnjih prebivalcev. Bilo je natanko pol stoletja po eksodusu, ko je sovjetska komunistična oblast v Sibirijo deportirala nekaj sto tisoč Čečenov. Zanj je bil dojemljiv tudi Vladimir Putin, ki je le nekaj tednov po tistem, ko je leta 1999 postal predsednik ruske vlade, poslal v Čečenijo tanke. Po še hujšem masakru so Rusi dokončali, česar štiri leta prej niso. V čečenskih vojnah je bilo uradno ubitih najmanj 90 tisoč ljudi.
TV Slovenija presegla vse meje, bodo tudi tokrat letele glave, kot v “primeru Thompson”?!
Glede na opisano se lahko v tem primeru le retorično vprašamo, ali bodo tudi tokrat letele glave, kot se je to zgodilo v primeru, ko je pred letom in pol po mesecih pogroma takratni urednik oddaje Tednik Igor Pirkovičopravil nekajminutni intervju z najpriljubljenejšim hrvaškim glasbenikom Markom Perkovićom Thompsonom. Za slovensko levico je Thompson sporen, saj v besedilih svojih pesmi izpostavlja ljubezen do Boga, družine in domovine – vrednot, ki so levičarjem tuje in se jih branijo na vse načine. Koncert, ki bi se moral biti zgoditi v Mariboru v zasebni dvorani, je bil zaradi pritiskov levičarjev na koncu prepovedan, zaradi intervjuja z njim pa je bil po hudih pritiskih z uredniškega mesta prisiljen odstopiti Pirkovič. Razen dolžine pogovorov in izrazitih razlik v naklonjenosti – intervju s Thompsonom je bil v veliki meri opravljen objektivno, medtem ko se Horvatova ne trudi skrivati navdušenja nad Prilepinom – pa je bistvena razlika v razlogih, ki jih obema očitajo za njuno spornost. Thompson se je boril v hrvaški domovinski vojni pred velikosrbsko agresijo, ki jo je obsodila vsa mednarodna skupnost, vojna pa je bila tudi povsem v skladu z mednarodnopravnimi normami. S Prilepinom je popolnoma nasprotno, aneksijo Krima in invazijo na Donbas obsoja celotna mednarodna skupnost z izjemo socialističnih držav in marionetnih držav Rusije in je popolnoma v nasprotju z mednarodnim pravom, ki uporabo sile dovoljuje le v primeru samoobrambe ali če jo odobri Varnostni svet Združenih narodov.
Naravnost sprevrženo pa je, da se promocijske aktivnosti v podporo Prilepinu prek nacionalne televizije in knjižnega sejma, ki tudi prejema denar davkoplačevalcev, dogajajo ravno v času novih napetosti, ki se dogajajo med Ukrajino in Rusijo.
J.Ž./Nova24TV
