-1.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

Režimska rekonkvista v medijih: ali jih prevzeti ali pa jih zlomiti!

Piše: Gašper Blažič

Tranzicijska levica zelo rada predava o spoštovanju medijske svobode, a le dokler ji to ustreza oziroma je v njenem interesu. V praksi to deluje precej drugače: če medija ne morejo prevzeti, ga skušajo enostavno ukiniti oziroma zlomiti. Po zgledu Vladimirja Putina torej.

 V času prejšnje vlade so stranke tranzicijske levice tudi v evropskih institucijah bíle plat zvona zaradi domnevnega nasilja Janševe vlade nad medijsko svobodo, češ vlada hoče finančno zlomiti STA, RTV, »neodvisni« portal Necenzurirano itd. Vendar se je vedelo, da gre tudi tokrat za sprenevedanje brez primere, saj je bila težava STA s financiranjem hitro rešena, ko je vodenje ustanove prevzel nov direktor. Sedaj, ko se dogaja resno nasilje nad medijsko svobodo, molčijo vsi evropski funkcionarji, ki so imeli še nedavno veliko povedati o »orbanizaciji« Slovenije. Molčita ali pa se sprenevedata tako evroposlanka Sophie in t’ Veld kot tudi evropska komisarka Vera Jourova.

Putinistični naskok na RTV

Poglejmo si najprej primer javnega zavoda RTV Slovenija, kjer se politično agitiranje stavkajočih, ki jih je »jebeno več«, kar noče končati. Razlog se seveda skriva tudi v tem, da je na njihovi strani ministrica za kulturo Asta Vrečko, celotno ministrstvo in tudi celotna vlada, pa tudi vse režimske novinarske organizacije, ki sedaj »fajtajo« proti opoziciji. Njihova frustracija je huda, saj je SDS z referendumsko pobudo o zakonu o RTV blokirala hitro zamenjavo vodstva javnega zavoda ter s tem »apolitični« prevzem. Jasno je, da so njihove obljube o umiku politike iz organov RTVS navadno slepomišenje in zavajanje, saj je znano, da je takšna ureditev, kot jo predvideva novi zakon (sprejet po nujnem postopku!), nekoč že bila na RTV. In to v času, ko je Svetu RTV, ki sta ga nato nasledila Programski svet RTV in nadzorni odbor, vladal sedaj že pokojni Janez Kocijančič, seveda ne kot politik, ampak kot predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, saj je bil Svet RTV sestavljen po modelu »pluralizma samoupravnih interesov« SZDL.

Kot je znano, bodo vsi trije referendumi, za katere je SDS zbrala krepko več od potrebnih 40 tisoč podpisov za vsakega od njih, v nedeljo, 27. novembra. Za veljavnost referenduma bo potreben tudi kvorum oziroma zadostno število glasov proti zakonu o RTV, ki pomeni nič drugega kot hudo prevaro. Kot je znano, so predstavniki stavkajočih s Heleno Milinković na čelu že v nizkem štartu, da iz zavoda izženejo najprej generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, direktorja TVS Uroša Urbanijo, predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča, urednico informativnega programa na TVS Jadranko Rebernik itd. Seveda se verjetno ne bodo ustavili samo pri tem, ampak bodo izganjali tudi vse drugače misleče, ki si upajo pokazati drugačno plat nacionalne televizije, denimo Igorja Pirkoviča, Jožeta Možino itd.

Vlada kot »mediator« med stavkajočimi in vodstvom RTV?

Golobova vlada pa je sredi prejšnjega tedna imenovala predstavnike ministrstva za kulturo in ministrstva za javno upravo, ki naj bi sindikatu novinarjev pomagali reševati nesoglasja med novinarji in vodstvom RTVS, kar je pravzaprav nesmisel. Za predstavnike ustanovitelja javnega zavoda je tako imenovala državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Marka Rusjana (nekdanjega sodelavca poslanske skupine Levice), vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za medije in nekdanjega Dnevnikovega novinarja Blaža Mazija, svetovalca za medije na ministrstvu za kulturo Lenarta J. Kučića in sekretarko Niko Benedik z ministrstva za javno upravo, nekdanjo ženo Grege Repovža, dolgoletnega urednika Mladine. Vlada utemeljuje, da je svoje predstavnike imenovala »v prizadevanjih za vzpostavitev dialoga in pomiritev razmer na RTV Slovenija za sporazumno reševanje spora o stavkovnih zahtevah novinarjev in drugih medijskih delavcev na RTV« ter da »z imenovanjem predstavnikov ministrstva za kulturo in ministrstva za javno upravo vlada izvršuje pravice in dolžnosti Republike Slovenije kot ustanoviteljice javnega zavoda RTV Slovenija«.

Omenjeno potezo je tako komentiral tudi Urbanija, ki je zgrožen nad to odločitvijo in se boji, »da bodo z naslednjim odlokom poskušali imenovati kar urednike, morda pa celo novinarje, ki bi lahko pripravljali prispevke o vladi. Očitno gre za nov napad vlade na neodvisni medij in za željo predsednika vlade Roberta Goloba, da prevzame 100-odstotni nadzor nad javnim medijem. Žal pa so to ideje, ki vse bolj spominjajo na Putinovo lomastenje po ruskih medijih,« je odgovoril za naš spletni portal Demokracija.si. »Če je sindikat novinarjev zaprosil vlado, da jih predstavlja v pogajanjih, smo se znašli v skrajno nenavadni situaciji in veliki sramoti za novinarje. Še nedavno so se namreč hvalili, da je njihovo delo nadzor oblasti, da so t. i. psi čuvaji. Na podlagi te odločitve pa se zdi, da je oblast tista, ki nadzira in čuva posamezne novinarje. Prepričan pa sem, da si večina novinarjev na RTV ne želi, da bi jih oblast nadzirala in čuvala.«

 Selitev portala Cenzurirano na Siol.net

Ni skrivnost, da želi tranzicijska levica prevzeti tudi enega najstarejših spletnih portalov na Slovenskem, to je Siol.net, ki je drugi najbolj bran informativni portal v naši državi. Kot je znano, je v sodelovanju s tem portalom pred leti začel delovati Planet TV, ki pa je bil prodan tujemu lastniku, zato bi ga tranzicijski plenilci dobili v roke le, če bi lastnik prodal svoj lastniški delež enemu od slovenskih tajkunov. Tako pa jim je ostal »le« portal, ki ga sedaj ureja Peter Jančič (nekdanji novinar in urednik Dela, sicer trn v peti tranzicijske levice) in mu je tudi dvignil branost. Kot je znano, portal neposredno izdaja podjetje TS Media, hčerinska družba Telekoma Slovenije, tu pa se tudi začenja zgodba o sovražnem skorajšnjem (političnem) prevzemu portala. Kakorkoli že, ena prvih sej Golobove vlade je bila namenjena prav kadrovanju, saj so najprej zamenjali nadzornike SDH, slednji so postavili novo upravo, uprava SDH pa je nato menjala nadzornike na Telekomu Slovenije. V njem pa svoje navzočnosti ni okrepilo samo Gibanje Svoboda, ampak tudi Borut Jamnik, eden od finančnih botrov slovenskega medijskega imperija (poleg Martina Odlazka, Stojana Petriča in Bojana Petana). Ni skrivnost, da je bil Jamnik, nečak nekdanje izolske županje in poslanke SD Brede Pečan, povezan tudi z Vesno Vuković, soustvarjalko prej omenjenega portala Necenzurirano, sedaj pa zaposleno pri odnosih z javnostjo Gibanja Svoboda.

Seveda je zamenjavi članov nadzornega sveta kmalu sledilo imenovanje novega predsednika uprave, in sicer Boštjana Košaka, pa tudi novih članov uprave. Že v začetku septembra se je dosedanji predsednik uprave Cvetko Sršen dogovoril za odhod, Košak pa je mandat predsednika uprave začel v začetku oktobra. V drugi polovici oktobra je bila v upravo imenovana še Vesna Prodnik, ki bo nasledila Mitjo Štularja, nekdanjega civilnodružbenega aktivista. Nadzorni svet Telekoma pa je 21. oktobra za začasno direktorico TS Media imenoval novo članico Telekomove uprave Irmo Gubanec in razrešil Rajka Geriča, nekdaj prodornega novinarja nacionalne televizije, ki je družbo vodil od avgusta lani. Zanimivo je, da je Telekom želel omenjeno družbo najprej prodati, maja lani pa je postopek prodaje ustavil. A očitno je Cirman, čigar žena Petra Bezjak Cirman, nekdanja novinarka TVS, sedaj vodi UKOM, vse bolj nestrpen in samo čaka na klic s TS Media.

In še medklic: nekdanja tiskovna predstavnica Telekoma Slovenije Darinka Pavlič Kamien je vodja kampanje Nataše Pirc Musar.

Snaha Franca Šetinca in zvijanje rok neposlušnim

Pisali pa smo že o rabotah novopečene poslanke Gibanja Svoboda, prej pa novinarke nacionalne televizije Mojce Šetinc Pašek, žene lobista in nekdanjega politika Mileta Šetinca ter snaha pokojnega komunističnega funkcionarja Franca Šetinca, partijskega specialista za medije. Golobova koalicija se očitno ni zadovoljila s poskusi prevzema RTVS in Siola, sedaj skuša s pomočjo preiskovalne komisije zvijati roke vsem dosedanjim (in potencialnim) oglaševalcem iz Demokracije (pa tudi drugih medijev, ki kritično poročajo o sedanji oblasti). Kot smo poročali, je preiskovalna komisija že začela s poskusi pridobivanja dokumentacije, ki vsebujejo tudi poslovne skrivnosti podjetij, ki izdajajo medije, prav tako je tudi županom poslala dopise, naj razkrijejo podatke o svojem sodelovanju s »prepovedanimi mediji«, kar naj bi dokazovalo nepravilno in prikrito financiranje opozicijske SDS. Povedano drugače: treba je prestrašiti prav vse oglaševalce, ki so kdaj sodelovali z izdajateljem Demokracije (podjetje Nova obzorja, d. o. o.). Višek sprenevedanja pri vsem tem pa je dejstvo, da je tretji iz trojice na portalu Necenzurirano Tomaž Modic sedaj strokovni sodelavec komisije.

Kako zelo drži teza, da gre pri tej komisiji za zlorabo parlamentarnih postopkov, dokazuje tudi informacija, da namerava komisija zaslišati Domna Ranta, ki deluje kot direktor trženja za tiskano in spletno izdajo Demokracije. Informacijo nam je potrdil. »Še tistih nekaj konservativno-liberalnih medijev, ki jih ne moreš prešteti na prste obeh rok in motijo vladajoče svobodnjake (Nova24 TV, Požareport, Demokracija, Domovina, Siol, Planet TV, Družina, Ognjišče itd.), želijo utišati,« je za naš portal dejal Rant. »Smo očitno prevelika grožnja medijskemu enoumju, ki ga želijo oblastniki imeti ob vseh spornih rabotah, ki jih počnejo, in kjer jim servilno služi medijska mainstream falanga: POP TV in RTV Slovenija, Necenzurirano, pa tudi OdlazkovPetanov in Petričev medijski imperij.«

Kot nam je pojasnil, omenjeni mediji na leto od oglaševanja dobijo prek 100 milijonov evrov oglaševalskega kolača, od tega vsaj 10 odstotkov, torej 10 milijonov evrov, od državnih in občinskih institucij. Sem spadajo ministrstva, agencije in različni zavodi, občine, razpisi za delovna mesta, zavodi za kulturo, turizem in šport, oglaševanja dogodkov, komunalna in druga podjetja v lasti občin, muzeji, galerije itd. »Moti pa jih Demokracija, kjer nam od teh silnih milijonov evrov z ‘bogataševe’ mize pade v našo oglaševalsko mošnjo mogoče 0,5 odstotka tega denarja. Komunizem in njegovi prijemi imajo pri nas še vedno domovinsko pravico, zato se ne čudim, da želi komisija pod vodstvom svobodnjakov z grožnjo z dopisom občinam in oglaševalcem sporočiti, da če bodo z nami poslovno sodelovali, bodo preiskovani. Da to ni ravno normalno, je jasno vsakomur,« je za naš portal dejal Domen Rant. Smo člani EU, kjer je dovoljena svoboda govora, ustanavljanje podjetij v zasebni lasti in tržno gospodarstvo, je še opozoril. Nova obzorja so zasebni medij in na podlagi sklenjene pogodbe o oglaševanju ali naročilnice lahko z nami sodeluje katerokoli podjetje, občina ali oglaševalska agencija iz Slovenije, Ukrajine, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške itd., opozarja Rant. »Želijo prestrašiti naše poslovne partnerje, da prekinejo sodelovanje z nami, nas finančno spraviti na boben in seveda uničiti. Ne bo jim uspelo. Demokracija (tiskana in spletna izdaja) imata blizu 300 tisoč bralcev vsak mesec, skupaj s spletnim in televizijskim portalom Nova24 TV prek 700 tisoč bralcev vsak mesec. In kar naj jih boli – Demokracija je edini tiskani medij, ki mu vsak teden raste prodana naklada. In storili bomo vse, da bomo preprečili vrnitev v čase, ko so o izhajanju določenih medijev odločali ‘neodvisni’ medijski politični komisarji,« je dejal.

NPM podpira sporni zakon o RTV, od katere je pred leti potegnila visoko odškodnino

Ni skrivnost, da Nataša Pirc Musar, ki se bo v drugem krogu predsedniških volitev 13. novembra pomerila z Anžetom Logarjem, podpira stavko na RTV Slovenija in tudi sporni novi zakon, o katerem se bo dva tedna po drugem krogu odločalo na referendumu. To je namreč že večkrat jasno povedala, pri čemer se seveda spreneveda, da gre za »depolitizacijo« (v resnici gre za ravno obratno, za prikrito politizacijo, ko se navzven ne bo več vedelo, kdo pije in kdo plača). NPM se je zelo kmalu po osamosvojitvi kot mlada pravnica zaposlila na informativnem programu TVS in zelo hitro postala eden glavnih obrazov TV Dnevnika, hkrati pa je prevzela tudi vlogo stavkovodje leta 1994 ob stavki novinarjev. Dve leti kasneje je že prvič kandidirala za funkcijo generalnega direktorja RTVS, ko so še drugič s te funkcije odstranili uglednega Žarka Petana. Vendar ni dobila niti enega glasu. Ko se je skoraj dvajset let kasneje znova potegovala za to funkcijo, je imela nekoliko več sreče. Sicer ni bila izbrana, je pa zaradi tega od RTV potegnila lepo odškodnino, kar 70 tisočakov (zahtevala je celo trikrat višjo vsoto!). Vmes je bila seveda tudi informacijska pooblaščenka, znana po svojem pristranskem delovanju in tudi pri zatiranju medijske svobode, saj je večkrat oglobila Demokracijo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine