Piše: Gašper Blažič
Kot ste verjetno že izvedeli, bomo o zakonu o parlamentarni preiskavi odločali na referendumu. Levičarjem ter njihovim nevladnim podaljškom je uspelo zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov. Kar ni majhna stvar.
Ko sem v zadnjem času malo pregledoval facebook profile nekaterih svojih znancev, ki sicer niso politično profilirani, sem pri marsikom zasledil fotografije, opremljene z logotipom sedaj že legendarnega referenduma o vodah. Spomnimo: s tem referendumom je Nika Kovač dosegla prepoznavnost v času tretje Janševe vlade. Na videz sicer dokaj »tretjerazredna« tema ni bila ovira, da je levičarskim aktivistom uspelo zbobnati na referendum takšno število ljudi, da doseg referendumskega kvoruma sploh ni bil pod vprašajem. In ko danes te ljudi sprašujem, ali jim je žal, ker so šli na ta referendum, mi odgovorijo, da niti najmanj in da če bi imeli možnost, bi se še enkrat odločili isto. Argumentacija Nike Kovač in njenih pomočnikov jih je očitno prepričala.
Bo tudi referendum o »politični policiji« postal deja vu referenduma o vodah? Kdor je spremljal, kako so se zbirali podpisi, je lahko zasledil, kako močno se je v to vpletla estrada. Ker če bi propaganda obstala zgolj na težišču ostarelih komsomolcev, ki se še vedno radi pohvalijo, kako so leta 1988 »ščitili rit« Janeza Janše s sodelovanjem v Odboru za varstvo človekovih pravic – da raznih »drukar in cinkarošev« niti ne omenjam – bi referendumska pobuda zelo verjetno propadla. Tako pa so na sceno stopili razni gledališki igralci, TV in pop zvezdniki, spletni vplivneži in podobno. In prav vsi so javnost prepričevali, da je demokracija (kar naenkrat) ogrožena, da nam bodo vladajoči »janšisti« pregledovali bančne račune in celo gledali pod odejo. Seveda, če to reče eden in to samo enkrat, nekako pozabiš. Ko pa se tuljenju z volkovi pridružuje čedalje več raznih vplivnežev, marsikdo spozna, da je stvar resna in bi imel slabo vest, če ne bi oddal tistega podpisa za referendum.
Sam se ob tem sprašujem, koliko finančnih sredstev je združba, ki stoji za referendumsko pobudo, vložila v najetje estradnikov. Sicer je znano, da estrada nima ravno kakšne močne politične barve. Zanjo je najpomembnejši denar. Zato se rada prostituira, tudi v politične namene. Vprašanje je le, za kakšno ceno se estrada da podkupiti. Verjetno ni potrebno posebej ugibati, da gre za zelo priročno orodje, ko je treba navadne ljudi prestrašiti, da se vračamo v udbovske čase. Seveda je ob vsem tem skrajno sprevrženo, da prav politična opcija, ki je v prejšnjem mandatu vladala in tudi dejansko izvajala točno to, kar sedaj očita novemu zakonu o parlamentarni preiskavi, naglas govori o »politični policiji«. Pri tem pa celo zganja teater v parlamentu z namenom, misleč, da javnost ne bo opazila prozornega manevra Luke Mesca, ki je, denimo, Tini Brecelj sugeriral, naj »pokvari« glasovalno napravo.
Bistveno pa je vprašanje, kaj je glavni motiv te referendumske burke. Odgovor je jasen: če bi javnost izvedela vse umazane podrobnosti o tem, na kakšen način je bila Golobova vladavina podprta z državnim denarjem preko Gen-I ter kakšen kriminal se je izvajal za hrbtom davkoplačevalcem, bi to celotno tranzicijsko levico povsem pokopalo. In tu gre za biti in ne biti. Jasno je, da se parlamentarna preiskava po novem zakonu niti na daleč ne bo mogla približati zlorabi, ki jo je v prejšnjem mandatu izvajala Tamara Vonta s svojo komisijo. Je pa na zalogi kar nekaj afer, ki ostajajo neraziskane, od Fotopuba do Black Cube. In prav pri vseh levičarji krepko »cvikajo«. Prva iz tega razloga je politično-demagoško prostituiranje raznih estradnikov povsem razumljivo. Če se za javne zadeve nikoli niso preveč brigali, niti takrat ne, ko je bilo res kritično – zakaj bi sicer prav sedaj množično stopili skupaj in bili plat zvona zaradi nekega zakona, ki bi kvečjemu škodil Golobovi kamarili, ne pa državljanom?
Osebno se bom referenduma udeležil. In glasoval za zakon. Za tisti zakon, ki mu levičarji huronsko nasprotujejo. Udeležba na referendumu bo potrebna. Ne smemo narediti podobne napake kot ob referendumu o vodah. Pač pa nastopiti z argumenti ter razgaliti demagogijo tistih, ki ščitijo Roberta Goloba ter njegovega nadšefa Zorana Jankovića. Jasno in glasno! Ne smemo dovoliti, da bo namesto argumentov odločala vreščeča demagogija estradniškega kova.
