3 C
Ljubljana
petek, 5 decembra, 2025

Rdeče roke, kefije in nobenih dejstev, novi hollywoodski scenarij

Piše: Jay Engelmayer, Omrežje X

»Kot Jud« in »genocid«: Zakaj Hannah Einbinder in Javier Bardem prodajata laži, ne resnice.

Nekoč so igralci in zabavljači razumeli svoj poklic. S svojo obrtjo so nastopali, provocirali in včasih izzivali družbo. Danes se je ta meja podrla. Slava sama po sebi je postala politična poverilnica, najsvetlejše luči Hollywooda pa so se odločile, da rdeče preproge služijo tudi kot zunanjepolitična srečanja.

Težava? Ne vedo, o čem govorijo.

»Kot Judinja«, prazna poverilnica

Igralka Hannah Einbinder je svojo politiko začela predstavljati z besedno zvezo »kot Judinja«. To pomeni, da ji njena krvna linija daje moralno avtoriteto, da obsodi Izrael. Toda judovstvo ni rojstni list. Je vera, ljudstvo, narod in zgodovina preživetja kljub vsemu.

Ko zvezdniki govorijo o »kot Judinji«, čeprav nimajo nobene povezave z judovskim življenjem, nobene povezave z judovsko skupnostjo in nobene življenjske izkušnje z judovskim bojem, ali še huje, če so imeli vse to, a se klanjajo pop kulturi, to zveni votlo. To je retorični ščit, način, da rečem, da se ne morem motiti, saj poglejte moj DNK.

Toda judovstvo ni hashtag. In njegova uporaba kot orožja za povečanje verodostojnosti Hamasovih propagandnih linij je v najboljšem primeru neiskrena, v najslabšem pa manipulativna.

 

Slogani, ki jih ponavljajo

Poslušajte scenarij, ki ga recitira Hollywood:

  • »Genocid.« Klevetanje, ki je neposredno iz Hamasove propagande, je orožje za odvzem legitimnosti Izraelu.
  • »Lakota.« Medtem ko Izrael vsak dan dostavlja konvoje hrane in zdravil, jih Hamas ugrabi in preproda.
  • »Osvobodite Palestino.« Slogan, ki se ponavlja v nedogled, vendar brez kakršne koli zahteve, da se Hamas preda, izpusti talce ali preneha s svojo obsedenostjo z uničenjem Izraela.

Bodite pozorni na to, kaj manjka: kakršen koli poziv k vrnitvi 48 talcev, živih in mrtvih, ki so še vedno v Gazi. Katera kultura se oklepa trupel, da bi povzročila še več bolečine? In kakšen »aktivizem« to krutost v celoti ignorira?

Rdeče roke na rdeči preprogi

Značka Einbinderjeve naj bi bila simbol »sočutja«. Toda Izraelcem slika rdeče roke spominja na enega najbolj srhljivih trenutkov druge intifade: linč v Ramali oktobra 2000, ko so dva rezervista izraelske obrambne sile odvlekli s policijske postaje, ju pretepli, razkosali in razkazovali pred navdušeno množico.

Eden od morilcev se je nagnil skozi okno, roke so mu bile prepojene s krvjo, in jih pokazal množici, kot da bi bile trofeje.

Ta slika že desetletja pušča brazgotine v izraelskem spominu. Zdaj pa hollywoodske zvezdnice paradirajo z njeno podobo na rdeči preprogi, bodisi nevedne bodisi ravnodušne do tega, kaj pomeni.

Simboli so pomembni. In ta je prepojen s krvjo.

 

Nastopi Javier Bardem: Kefija kot kostum

Igralec Javier Bardem se ni hotel umakniti in se je na podelitvi nagrad Emmy pojavil, ogrnjen s kefijo, in Izrael razglasil za krivega “genocida”.

Bardem še nikoli ni stopil v Gazo. Izraela ni obiskal. Ni stal v Aškelonu, ko so deževale rakete, niti v kibucu Be’eri zjutraj po 7. oktobru. Niti v Egiptu ni prečkal meje pri Rafi, kjer prebivalce Gaze zadržujejo arabski rojaki.

Vendar se iz hollywoodskih žarometov čuti upravičenega, da Izraelcem pridiga o morali in geopolitiki. Ne govori iz prepričanja, temveč iz udobja.

Za Bardema kefija ni izraz solidarnosti; je kostum. Odrski rekvizit, ki zagotavlja aplavz »pravih« krogov.

 

Prepričanja o luksuzu, nagrade za zvezdnike

To je bistvo »prepričanj o luksuzu«, moralnih stališč, ki elito ne stanejo ničesar, ampak ji prinašajo prestiž, medtem ko posledice nosijo navadni ljudje. Za Einbinderjevo, značka. Za Bardema, šal. Za Izraelce, 7. oktober, rakete, predori in talci.

Te zvezdnice niso aktivisti. So oportunisti. Trpljenje, ki ga ne razumejo, izkoriščajo za izboljšanje svojih osebnih blagovnih znamk.

To ni pogum. To je blagovna znamka.

Hamas ne skriva svojih namenov

Medtem ko Hollywood samozavestno sledi, voditelji Hamasa odkrito obljubljajo: 7. oktober ni bil odstopanje. Bil je začetek. To bodo ponavljali »znova in znova«, dokler Izraela ne bo več.

To ni podtekst. To ni špekulacija. To je Hamasova deklarirana politika. In Hollywood, namerno neveden, to ignorira, saj bi priznanje pomenilo soočenje z neprijetno resnico, da Izrael ni agresor, ampak obleganec.

 

Držite se dejanj

Nič plemenitega ni v ponavljanju Hamasovih sloganov. Nič pogumnega ni v ignoriranju talcev. In nič sočutnega ni v nošenju značke, ki spominja na linč, ali šala, ki romantizira terorizem.

Kar Einbinder, Bardem in njuni hollywoodski kolegi počnejo, ni vrlina, ampak nevednost, ki se prodaja kot moralni pogum. Svojih platform ne uporabljajo za spodbujanje miru. Uporabljajo jih za lastno napredovanje.

Izrael ne potrebuje njihovih hashtagov. Judovsko ljudstvo ne potrebuje njihovih votlih izjav »kot Jud«. In 48 talcev, ki so še vedno v Gazi, potrebuje več kot le tišino.

Če se Hollywood želi igrati politike, naj začne z dejstvi. Do takrat: držite se igranja. Nihče vas ni vprašal za mnenje.

Vir: Omrežje X

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine