Piše: Vančo K. Tegov
Javno mnenje je bilo skozi vso zgodovino izjemno pomembno in tisti, ki ga je oblikoval, je imel dejansko moč in oblast. In tako je tudi danes. Zato je oblikovalec javnega mnenja rad tudi skrit ali prikrit. Novinarstvo ima pri tem zagotovo pomembno vlogo. Je ta vloga tudi odločilna?
Zdi se, da je na področju prava, politike, morale, gospodarstva in še na drugih področij res novinarstvo vzelo stvari v svoje roke. Vprašanje pa je, koliko je to še novinarstvo in koliko le nek vzvod moči za uveljavljanje nekih interesov. Ali je to pogreb novinarstva kot smo ga poznali.. v tem premisleku nam bo od veliko pomoč za naše razmere verodostojna, vztrajna in z veliko novinarsko in moralno ter človeško veljavo, tudi kar lepo obdobje TV oddaje Odmevi na nacionalni RTV, dr. Rosvita Pesek.
Kakšno je stanje v novinarstvu danes?
Takšno da hotelo ali ne, in v kolikor še ni, da mora, za lastno preživetje spremeniti svojo naravo, na način ki ga postavlja pred gotovo dejstvo, spremeni se ali te ni, če parafraziramo, si lahko »kreator« lastnega pogreba, odhoda v nikamor, od koder ni povratka, vsaj v takšni obliki kot smo ga poznali. Hudo ali ne, krutost današnjega časa ne pozna meja le obliko samo-preživetja ali prehod v drugo »agregatno« stanje. Zagotovo pa se v novinarstvu stanje in njegova narava bistveno bolj spreminja kot pa stanje družbenih inštitucijah.
Medijska slika pri nas je takšna da ima veliko odtenkov predvsem ene barve, tukaj je mišljeno na 50+ ene miselne in svetovnonazorske smeri. Ne glede na število registriranih medijev (2176 leta 2023) to nam ne prinese odrešitev. Kljub morebitnim dolgo pričakovanim spremembam, ki bi jih prinesla nova medijska zakonodaja,(zadnje spremembe 2001) je škoda ki je temu področju nepopravljiva. To še posebej v luči posamezni delov te predvidene zakonodaje oziroma rešitev znotraj nje, ko določena stanja na tem področju ki delajo ali so naredili ogromno škodo bodo zabetonirana za vse večne čase brez možnosti odpravljanja škodljivih posledic za nazaj.
Poleg že narejenega in nič kaj posrečenega stanja na medijskem področju imamo težave drugačne narave. Odsotnost primerne regulacije je ena od teh. Ena agencija, ki je zadolžena za nadzor medijskega področja je sočasno nadzornik Železnic, Petrola in še koga.
Pluralnost sama po sebi ni moteča, moteče je to da je ogromen delež vpliva in denarja skoncentriran v nekaj njih ki jih pomotoma nazivajo medijskih mogotcev. To so medijski manipulatorji sebi v prid ali v prid tistega, ki ga servisirajo in mu kasneje izstavijo račun za »podporne« usluge in celo za ohranjanje gole oblasti, kot je trenutno stanje pri nas.
Naslednja težava, še bolj pa cokla temu kar mu rečemo medije in pluralnost, je ta ki jo prinese koncentracija medijev. Določen segment medijev je v rokah enega ki ima temeljno dejavnost papirništvo in zbiranje odpadnega papirja, drugi je gradbenik( prej pivovar), ki koncentrirajo in bolj pod eno »kapo« pokrivajo pluralnost, ki je vse drugo kot to. Prinesejo zelo pogosto enako poročanje. Posledično temu in kljub temu da je večji del javnosti zaupa medijem z očitnim levim predznakom, jim to ne prinese visoko stopnjo zaupanja. V neki raziskavi o zaupanju javnosti glede obveščanja, ki je bila izvedena tako po koncu epidemije, je bilo zaupanje v medije na predzadnjem 22 mestom, pred političnimi strankami. Vse to je prinesla koncentracija medijev in kot je že omenjeno poprej, spremenjena narava novinarskega dela in na splošno delovanju medijev. Nekaj kar se žal ne more popraviti. Obdobje za prilaganje temu se je izteklo oziroma ni bilo možnosti imeti prehodno obdobje temveč presedlati iz analognega »konja« na digitalnega. S tem je en del novinarstva nepovratno izgubil »dušo« ali za zmeraj, kar je za nas ki smo v tem prisotno več kot trideset let je kot neka nezaceljena rana ali brazgotina na novinarski duši.
Kaj nam prinaša prihodnost?
Zagotovo odsotnost nekoč zelo čislan profil specializiranega novinarja, suverenega na določenem področju. To je prineslo, v času ko je bilo to še možno, kakovost ki ni pustila črvu dvoma da se prikrade in vrta v gledalčevo, poslušalčevo ali bralčevo oko ali uho. Danes je časovna presija, poleg subtilno že ves čas prisotne lastnikove in uredniške, vpliva tako daleč da v želji za aktualnostjo in hitrostjo proizvede izdelek z »napako« ali neprebavljiv, ali kot je rekla dr. Rosvita Pesek, postanejo neinventivni, frazeološki. Jaz bi dodal še plehki in brez pomensko, tjavendan. Obdobje v katerem je novinarstvo, je na razpotju samo seboj in s trendi ki jih prinaša čas. Romantiki in romantikom je dokončno odklenkalo. Mlade generacije v našem delu prinašajo sebe kot da so »konfekcioniran« izdelek in ne kot nekaj enkratnega, izoblikovanega, prijetnega in še koristnega za človeka, ki je potreben medijske in informacijske «hrane« postrežena tebi osebno in ne iz kakšnega informacijskega »avtomata« kot sendvič ali Coca-cola. Kako se bo to reševalo na nacionalni ravni je težko za reči, zagotovo bo še težje rešiti brez »bolečin«. Ranjena je in zagotovo bo posledice poškodbe čutila celotna medijska sfera. Zaenkrat najbolj na škodo resnice in pravice do informiranja kot osnovne potrebe civiliziranega državljana. Žal.
