Piše: C. R.
Včeraj smo poročali o tem, da je bil boter izločitve Klemena Grošlja z liste Gibanja Svoboda kar ljubljanski župan Zoran Janković, očitno na predlog srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki mu gre Grošelj strašansko na živce. Za Jankovića pa se ve, da ima na Roberta Goloba zelo močan vpliv.
Ker se je Robert Golob v teh dneh tudi odzival na očitke glede (ne)uvrstitve Klemena Grošlja na listo, mu je sedaj Grošelj, ki kandidira za Zelene Slovenije, javno odgovoril. In pojasnil vso ozadje svoje ločitve od Gibanja Svoboda. Izjavo objavljamo v celoti:
Odločno zanikam navedbe predsednika Gibanja Svobode in vlade RS dr. Roberta Goloba, češ, da sem kadarkoli karkoli zahteval ali pogojeval glede moje umestitve na listo Gibanja Svobode za EU volitve.
Za razjasnitev navajam časovno dogajanje v zvezi predvolilnimi dogajanji pri oblikovanju liste Gibanja Svoboda in meni znano mojo vlogo v njej:
8. januarja letos sem predsednika vlade in stranke vprašal ali name kot EU poslanca v prihajajoči kampanji računa oziroma ali lahko pričakujem kandidaturo? Tedaj je v GS že tekel prvi od mnogih kandidacijskih postopkov. Dobil sem odgovor, da se na mene močno računa tako v prihajajoči kampanji kot na kandidata za najvišje funkcije v Bruslju. Sam nisem pogojeval ničesar.
V tem času me je kot predsedujočega delegacije opazovalcev parlamentarnih volitev v Srbiji, napadel srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki me je označil za največjega sovražnika Srbije, ker so mednarodni opazovalci srbske volitve ocenili kot nedemokratične. Nihče v slovenski politiki se na ta Vučićev napad ni odzval. Tega brutalnega posega na predstavnika EP in lastnega evropskega poslanca ni obsodil ne predsednik vlade in tudi nihče iz stranke, ki sem jo predstavljal. Molk včasih pove več kot tisoč besed. Naj poudarim, da sem bil na mesto predsedujočega izvoljen soglasno med člani delegacije.
27. marca me je predsednik vlade tik pred sejo Sveta stranke povabil na ločen pogovor in me nagovoril, da sem »enfant terrible« slovenske politike. Seznanil me je z odločitvijo, da me je postavil na 8., kot je posebej dejal, neizvoljivo mesto in, da naj razmislil o svoji prihodnosti. Ob tem mi je ponujal razne druge opcije.
Po premisleku sem ga zvečer poklical in vprašal o možnosti, da se me umesti na 9. mesto, saj se tja postavi tiste, ki se jih častno umakne. Odgovoril je, da bo razmislil in upošteval, če bo le možno. Priznati moram, da sem pričakoval drugačen odgovor in da to ob vsem ne bi smelo biti prevelik problem. To tak časten umik je bilo edino, za kar sem zaprosil.
Po temeljitem premisleku sem predsednika vlade in stranke čez dva dni poklical in mu sporočil, da se, glede na vse opisano dogajanje, umikam z liste iz GS in nato tudi iz politike. Vendar predsednik vlade tega ni želel sprejeti. Začenjal mi je ponujati različne možnosti, če le ostanem na listi in nisem izvoljen. Ponujal mi je ambasadorsko mesto v ZDA, v Rusiji, druga mesta v Bruslju in tudi mesto svetovalca Sveta za nacionalno varnost v KPV. Teh ponudb nisem sprejel. Dogovorila sva se, da premislim in mu svojo odločitev sporočim pred 6. aprilom.
V torek 2. aprila pa sem v večernih urah prejel sporočilo od predsednika vlade, ali sem uspel premisliti. Na to sporočilo sem odgovoril v zgodnjih jutranjih urah in sicer, da sem in da se umikam. Navajam svoj odgovor: »Res je da sem pričakoval več, a nisem razočaran, ker sem svoja pričakovanja zelo brzdal, se držim rekla, noter gre kot papež, ven pride kot kardinal, kot pa sem počutim izigranega. A to ni pomembno. Zame je 8. mesto na listi, ne glede na vse prebrane argumentacije (v medijih op. p.), predvsem nezaupnica mojemu delu, kot poslancu, tudi delu v stranki in nenazadnje tudi meni osebno. Zato sem se po temeljitem razmisleku odločil, da se umaknem z liste kandidatov in o tem bom tekom dneva tudi obvestil stranko.«
Posebne reakcije ni bilo. In tako sem to tudi storil in o tem obvestil stranko.
Čeprav sam o moji odločitvi nisem govoril z nikomer drugim, so popoldan začela deževati novinarska vprašanja.
4. aprila pa me je dobesedno šokiralo novinarsko vprašanje glede govoric o vplivu Vučića na mojo umestitev na listo. Moram priznat, da sem bil pretresen, saj na to možnost nisem pomislil niti v največji nočni mori. Tega nisem komentirat. Je pa bilo to objavljeno v medijih.
Še isti dan sta me klicala predsednik stranke dr. Golob in Vesna Vuković, naj nemudoma skličem novinarsko konferenco po vrnitvi iz Bruslja in zanikam vse navedbe o vmešavanju srbske politike. Ob tem me je Vesna Vukovič še opomnila, da se bom, kot mož in oče, pravilno odločil. Sklic tiskovne konference sem zavrnil, saj o tem tem, kaj se je ali se ni dogajalo okoli moje uvrstitve na listo v ozadju, nisem vedel formalno ali nefromalno, nisem vedel ničesar.
Ob pristanku v Ljubljani sem dobil sporočilo premierja, da ima zame zadnjo ponudbo in naj ga takoj pokličem. Pozdravil me je, navajam: »Kje si Klemen nesreča od človeka, koliko intervjujev si dal do sedaj.« Dejal sem, da nobenega in s tem je bil zadovoljen. Tedaj mi je ponudil 3. mesto na listi z argumentacijo, da mi rejtingi sedaj kažejo bolje. Iz konteksta pa je bilo jasno, da gre za poskus damage controle objav v medijih o vplivu srbske politike na moje mesto na listi.
(Več mi ni ponudil, češ, da bi s tem zaradi preteklih zaslug skuril boljšega kandidata. Tega pa je kasneje vrgel preko rame, kljub rejtingu in preteklim zaslugam).
Kot sva bila dogovorjena, sem mu zvečer sporočil, da glede na vse okoliščine te ponudbe ne morem sprejeti in da se umikam.
Po odhodu iz Gibanja Svobode sem se zavezal k molku, ker se mi zdi nedostojno prati umazano perilo v javnosti. Glede na zadnje diskreditacije s strani človeka, ki zaseda položaj predsednika vlade na moj račun, menim, da ta zaveza molku ni več primerna.
Včerajšnji neprimeren in za predsednika vlade nedostojen nastop g. Goloba sem razumel, kot napad name in poskus moje diskreditacije. Je pa zanimivo, da se je vladni srbski aparat že polno aktiviral v diskreditaciji mene in v podpori predsedniku stranke GS g. Golobu. Svojo integriteto sem dokazal s svojim delom v evropskem parlamentu, s svojo akademsko kariero, delom v Sloveniji in tega mi nihče ne more vzeti.
dr. Klemen Grošelj
