“V prispevkih, ki smo jih na sojenju imeli priložnost spremljati, je poročanje novinark globoko pod nivojem, ki ga od državnega medija pričakujemo državljani. Zato sodba ni izrečena v smislu zaščite in obrambe njunega profesionalnega dela,” sta v dodatnem pojasnilu začasni predsednici Okrožnega sodišča v Celju Petri Giacomelli zapisala sodnika porotnika, ki sta sestavljala senat, ki je obsodil Janeza Janšo na pogojno zaporno kazen zaradi tvita.
Njegov tvit sta označila za “provokativen”, “klofuto”, kako neprofesionalno je njuno delo, pa stisnila Evgeniji Carl in Mojci Pašek Šetinc. Poleg tega predsednica senata Barbara Žumer Kunc sodnikov porotnikov menda sploh ni vprašala, ali se strinjata s sodbo oziroma ali je Janez Janša kriv ali ne, temveč, ali je njegov tvit žaljiv. Na vprašanje, ali je njegov tvit žaljiv, sta sodnika porotnika odgovorila z da, toda ali bi bil odgovor isti, če bi bilo vprašanje, ali je Janša kriv?
V drugem delu zgodbe o tem, kako je okrožna sodnica Barbara Žumer Kunc kot predsednica senata obsodila predsednika SDS Janeza Janšo na tri mesece pogojne zaporne kazni, smo razkrili tudi to, kako pristransko se je pripravljal teren, “uhojen” predvsem s strani tožnic Evgenije Carl in Mojce Pašek Šetinc ter kroga okrog njiju. Danes pa ekskluzivno razkrivamo vsebino pisma, ki sta ga sodnika porotnika, ki sta skupaj z Barbaro Žumer Kunc sestavljala senat, poslala začasni predsednici Okrožnega sodišča v Celju Petri Giacomelli. Spomnimo, zagovornik Janeza Janše Franci Matoz je zahteval izločitev tako Žumer Kunčeve kot tudi Giacomellijeve, a v zahtevi ni uspel. Več o tem, kaj se je dogajalo pred in med glavno obravnavo, ki se je končala z obsodbo Janše zaradi tvita, preberite TUKAJ.
V pismu sta sodnika porotnika Janko Pogorelčnik in Simona Zorko zapisala, da želita v zvezi s sodbo v procesu Evgenije Carl in Mojce Pašek Šetinc proti Janezu Janši podati dodatno pojasnilo: “Tvit Janeza Ivana Janše je žaljiv v smislu spolnega žaljenja obeh tožnic (kakor tudi Milana, omenjenega v istem tvitu). V smislu zaščite dostojanstva se strinjava z izrečeno sodbo. Če je Twitter seveda medij, kjer so objave kaznive enako kot v tiskanih, avdio in video medijih.” Sodnika porotnika sta torej upravičeno podvomila v pravilno odločitev sodišča, torej, ali je senat sploh imel podlago, da obsodi Janeza Janšo. Twitter namreč ni javni medij, niti ni vpisan v razvid medijev, 2. odstavek 158. člena kazenskega zakonika pa pravi, da je kaznivo dejanje razžalitve storjeno lahko le “s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu”.
“Poročanje novinark je globoko pod nivojem, ki ga od državnega medija pričakujemo državljani”
Sodnika porotnika dodajata, da “je tvit provokativen, a glede na izrazito nekorektno poročanje novinarke Evgenije Carl, ob odobritvi takratne urednice Mojce Pašek Šetinc, na podobnem nivoju kot njuno poročanje (oddaji 16. 2. 2016 in 21. 3. 2016 ter ostalo, kar smo med obravnavo pogledali in poslušali). V prispevkih, ki smo jih na sojenju imeli priložnost spremljati, je poročanje novinark globoko pod nivojem, ki ga od državnega medija pričakujemo državljani. Zato sodba ni izrečena v smislu zaščite in obrambe njunega profesionalnega dela.” Pogorelčnik in Zorkova obžalujeta, da to dejstvo ni bilo izpostavljeno v zaključni besedi po izreku sodbe, ter dodajata: “Obsojen je nivo komuniciranja v tem primeru ene strani, a je enako zaskrbljujoč in nevaren tudi nivo druge. To je v zaključni besedi umanjkalo in s tem dalo prosto pot pristranskim interpretacijam sodbe v javnosti.”
Sodnika porotnika torej nista obsodila le Janševega tvita, temveč tudi neprofesionalno delo Evgenije Carl in Mojce Pašek Šetinc. Obsodba Janše se torej nanaša le na njegov tvit, sodnika porotnika pa ne želita izpasti, kot da se s prispevki omenjenih novinark, ki javno RTV Slovenija izkoriščata za nizkotno obračunavanje z Janšo in stranko SDS, strinjata ali ju celo podpirata, kot želijo prikazati nekateri. Jasno sta namreč dala vedeti, da je njuno delo “globoko pod nivojem, ki ga od državnega medija pričakujemo državljani”. Še večjo težo ta zapis dobi zaradi dejstva, da je Janšev zagovornik pred začetkom glavne obravnave zahteval tudi izločitev Simone Zorko, saj tudi ona po njegovem prepričanju, tako kot Barbara Žumer Kunc, ni bila določena kot zakonita sodnica, a je s podpisom na koncu dodatnega pojasnila očitno, da se niti Zorkova ne strinja z načinom dela omenjenih družbenopolitičnih delavk.
Pismo, ki sta ga sodnika porotnika poslala začasni predsednici Okrožnega sodišča v Celju Petri Giacomelli:
Sodnika porotnika sta se torej opredelila tudi do dela Evgenija Carl in Mojce Pašek Šetinc in zaključila, da je globoko pod nivojem. Poleg tega pa smo na naše uredništvo prejeli zanesljivo informacijo, da menda predsednica senata Barbara Žumer Kunc sodnikov porotnikov sploh ni vprašala, ali se strinjata s sodbo oziroma ali je Janez Janša kriv ali ne, temveč, ali je njegov tvit žaljiv. Na vprašanje, ali je njegov tvit žaljiv, sta sodnika porotnika odgovorila z da, toda ali bi bil odgovor isti, če bi bilo vprašanje, ali je Janša kriv?
M. S./Nova24TV
