Piše: G. B., P. J., C. R.
Potem ko je postalo jasno, da bodo morale članice zveze Nato povečati proračunska sredstva za obrambo, je v koaliciji prišlo do razkola. Minister za obrambo Borut Sajovic je pred dnevi govoril celo o petih odstotkih slovenskega BDP za obrambne namene.
V zvezi s tem je vlada pripravila tudi resolucijo. Vendar se v petek na ekonomsko socialnem svetu sindikati in delodajalci včeraj niso strinjali z vladnim predlogom resolucije, ki predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP letos in na tri odstotke do leta 2030.
Vlada je pri tem javno močno poudarjala, da bo denar pretežno porabljen za “dvojno vlogo”. Denimo, za zdravstvo in sicer infrastrukturo in ne za nakup orožja, oklepnikov in dronov. In industrijo zanje. A to so nizke ambicije, poroča Spletni časopis. Dogovori v EU in Natu potekajo, da bi države izdatke za obrambo povišale na pet odstotkov BDP, od tega bodo trije odstotki in pol neposredno za obrambo, ostalo je lahko za dvojno rabo. Minister za obrambo Borut Sajovic je za POP TV o tem, ali bodo ti še višji deleži tudi obveljali, povedal: “Si predstavljate, da se o stvareh ne uskladimo in da jim tik pred ciljno črto nasprotujemo? Ne. Odprto vprašanje je, ali bi bilo mogoče boljše kot sedemletno obdobje do 2032 mogoče izbrati desetletno obdobje in zagotovo so še kakšne stvari za doreči. Je pa skupen cilj, na koncu je pa logičen, pričakovan in mislim, da tudi potreben.”
Evropa obrambne izdatke povečuje, ker za varnost evropskih držav s svojim denarjem več niso pripravljene skrbeti ZDA, hkrati pa je Rusija s poskusom okupacije Ukrajine, ki poteka že več kot tri leta, sprožila večjo vojno na območju Evrope. Rusija se že dalj časa tudi močno militarizira, kar povečuje obrambna tveganja Evrope v prihodnosti.
Na zahtevo koalicijskih poslancev (med podpisniki ni opaziti poslancev Levice) bo o še ne dovolj ambicioznem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki nima zelene luči ekonomsko socialnega sveta, prihodnji teden v četrtek na izredni seji razpravljal parlament.
Resolucije so le politično sporočilo, niso pa pravno zavezujoče, parlament jih na področju obrambe pogosto sprejema in spreminja. Sprejel jo je leta 2021, z novo je bila nadomeščena leta 2023. Zdaj bo v nekaj letih spremenjena že tretjič. Pa še to, se zdi, premalo neambiciozno. Ko gre za finančne vire je bilo besedilo doslej takšno:
Po novem pa je predlog tak:
Verjetno bo to treba še popraviti, še poroča Spletni časopis.
Resolucija pred poslanci bo prihodnji teden takšna: object (5)Prenos
Zdaj veljavna, pa je object (4)Prenos
Odbor za obrambo podprl resolucijo
Odbor DZ za obrambo je danes sicer podprl predlog obrambne resolucije, ki predvideva dvig izdatkov za obrambno in varnostno politiko. Poslanci Svobode so poudarjali spremenjene geopolitične razmere. Levica, ki je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, pa meni, da Slovenije nihče zares ne ogroža.
Minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil, da spremenjene geopolitične razmere zahtevajo povečanje obrambne pripravljenosti in odpornosti tako na nacionalni ravni kot v okviru Nata in EU. Vlada se po besedah Sajovica “resnosti spremenjenega varnostnega okolja” zaveda, zato želi ravnati državotvorno in odgovorno.
Povedal je, da resolucija predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Zdajšnji načrt počasnejšega in manjšega dviga sredstev namreč po besedah Sajovica “glede na dolgoletno podhranjenost vlaganj v obrambni sistem ne odraža več realnih varnostnih razmer in je bistveno premalo za izpolnjevanje načrtovanih nacionalnih ciljev in projektov na področju obrambe, varnosti in odpornosti”.
Člani odbora iz vrst Svobode so v razpravi izrazili podporo resoluciji. Tako je poslanec Svobode Aleš Rezar dejal, da bi obrambi in varnostni politiki zaradi geopolitičnih razmer morali nameniti še več sredstev.
Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, ki je na odboru predstavil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki so ga v Levici vložili v DZ, pa je bil do resolucije izrazito kritičen. “Nas prav zares nihče ne ogroža,” je ocenil.
Levica za referendum
Levica je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov. Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je danes na odboru DZ za obrambo, kjer so obravnavali predlog obrambne resolucije, dejal, da so se za to odločili, saj o povišanju obrambnih izdatkih ni bila opravljena široka javna razprava.
Vatovec je spomnil, da je odbor aprila na nujni seji sprejel sklep, da se bo o dvigu obrambnih izdatkov opravila vključujoča javna razprava, vlada pa je organizirala posvet o predlogu resolucije v državnem svetu, na katerem so sodelovali predvsem podporniki militarizacije.
Poleg tega je Vatovec na odboru izpostavil, da raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov. Kot je dejal, “to krha legitimnost v demokratičnost te odločitve”. Zato v Levici ocenjujejo, da bi se morali, preden se dokončno odločijo o tej veliki in za družbo zelo pomembni potezi, o tem posvetovati z državljani, je Vatovec izpostavil v izjavi za medije.
Po njegovem mnenju imajo glede tega vprašanja ogromno somišljenikov, “vsaj 50 odstotkov odraslega prebivalstva”. Posvetovalni referendum tako predlagajo, ker verjamejo, “da smo kot družba še vedno v večini zavezani tistemu, kar je tudi zapisano v naši ustavi, se pravi temu, da se naša obramba oblikuje na načelih miru in politike”.
“Mislim, da ta trenutek ne potrebujemo več militarizacije v naši družbi,” je poudaril Vatovec. Kot je dodal, se je treba predvsem pogovarjati, kako zagotavljati mir, kar pa ne zahteva več orožja, ampak več diplomacije in pogovorov doma in v mednarodni skupnosti.
“Govorimo o znesku 20 milijard evrov za obdobje naslednjih 10 let, ki bi jih lahko namenili za socialna vprašanja, za vprašanje, kako bomo kot družba bolj solidarni in seveda na tak način bolj odporni,” je izpostavil Vatovec. Po oceni Levice so namreč trenutno največje grožnje za varnost državljanov okoljska kriza, vprašanje zdravstvenega sistema in stanovanjske krize. “Za nas je ta dilema zelo enostavna, seveda je treba vlagati v ljudi, ne pa v orožje,” je poudaril.
Levica je pripravila predlog za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem o dvigovanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: “Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli 3 odstotke bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?”
Vlada je namreč konec maja soglašala s predlogom resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, danes pa ga je podprl tudi odbor DZ za obrambo.
Predlog med drugim predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Poleg tega predvideva širjenje prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe in nacionalno varnost obravnava celostno. Tako poleg modernizacije SV vključuje krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe.
