Piše: Vida Kocjan
Prof. dr. Davorin Kračun je predsednik Fiskalnega sveta, neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnova naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanje predpisov EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah EU.
Demokracija: Iz zadnjega rebalansa državnega proračuna za leto 2022 je razvidno, da vlada v zadnjih mesecih leta 2022 načrtuje visoko porabo in s tem visok javnofinančni primanjkljaj v višini prek milijarde evrov. V Fiskalnem svetu ste opozorili, da je predvidena visoka poraba brez podlage, predlog pa ocenili kot nerealističnega, a je bil sprejet. Kako zdaj to komentirate?
Kračun: Da je predlog rebalansa nerealističen, ko predvideva visoko porabo ob koncu 2022, je Fiskalni svet ugotovil na podlagi podatkov realizacije državnega proračuna do avgusta. Tudi podatki do konca septembra, ki so bili razpoložljivi po oceni rebalansa, našemu mnenju pritrjujejo, saj naj bi bilo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta realiziranega kar -1,7 milijarde evrov primanjkljaja, od tega jih -1,1 milijarde evrov ni povezanih z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. Tako visoki odhodki do konca leta, kot jih predvideva rebalans, ob razumni porabi ne morejo biti realizirani. Zato bi moral biti primanjkljaj javnih financ v 2022 manjši od predvidenega. S tem ni nič narobe, a predvidene visoke ravni odhodkov so podlaga odhodkov za naslednje leto in s tem ponujajo višje izhodišče, ki se potencialno lahko prelevi v večjo porabo. Navedeno ustvarjanje nerealističnih podlag proračunskega načrtovanja je sicer že praksa zadnjih let.
Demokracija: Na mizi so tudi dopolnjeni oz. spremenjeni proračunski dokumenti za leti 2023 in 2024, kar je bila tudi tema na petkovi seji odbora državnega zbora za finance. Kako je s temi dokumenti?
Kračun: Ocenjujemo, da mora v trenutnih razmerah fiskalna politika ohraniti fleksibilnost za hitro delovanje, zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje, a hkrati preprečiti, da bi povzročala dodatne inflacijske pritiske in ogrozila srednjeročno vzdržnost javnega dolga. Predloga proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024 takšne usmeritve v določeni meri upoštevata, vendar s številnimi pomanjkljivostmi in tveganji. Investicije so precenjene, medem ko je pri izdatkih za plače v javnem sektorju in socialnih transferjih precejšnje tveganje za preseganje.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
