Piše: Dr. Matevž Tomšič
Novi obrazi, ki nam jih na politično prizorišče že več kot desetletje servirajo centri moči iz slovenske »globoke države«, ne pomenijo nikakršne dodane vrednoti, nikakršne svežine v smislu novih inovativnih idej, pristopov in rešitev za ključne probleme, s katerimi se družba sooča. Edino, kar prinašajo, so novi in novi prispevki s slovenski politični bizarnosti. Stopnjevanju le-tega smo priča z nastopom Golobove vlade.
To se pač dogaja, ko stopajo na nacionalni politični parket naturščiki brez potrebnih znanj, veščin in izkušenj; ki pogosto bolj kot ne po spletu naključij zasedejo položaje, ki daleč presegajo njihove zmogljivosti (skladno s t. i. Petrovim načelom, ki v razmerah negativne selekcije postane še očitnejše). In potem si domišljajo, da so »krona stvarstva« in da jim je kot takšnim malodane vse dovoljeno. Tako s svojimi »modrimi mislimi« – ki to niso – in z »nekonvencionalnim obnašanjem« – ki ni nič druga kot pomanjkanje takta – »osrečujejo« slovensko javnost.
Najočitnejši primer tega (nikakor pa ne edini) je aktualna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Celoten njen mandat vodenja osrednjega zakonodajnega telesa je en sam eksces tako v besedah kot v dejanjih. Pred dnevi se je denimo proslavila z izjavo, bi naj podjetniki (ki jih personificirajo »Joc Pečečnik in njemu podobni«) začeli »razmišljati manj kapitalistično«. Očitno ne razume temeljnih načel, po katerih deluje moderna tržna ekonomija. Če bi omenjeni ne razmišljali dovolj »kapitalistično«, potem ne bi bili to, kar so. Podjetniki oz. poslovneži namreč niso nič drugega kot kapitalisti (slednje je za levičarje izrazito slabšalna oznaka). Če ne bi razmišljali na ta način, jim ne bi uspelo postaviti na nage uspešnih podjetij, ki predstavljajo gonilno silo slovenskega gospodarstva. Verjetno bi se odločili za drugačno karierno pot; denimo takšno, kjer bi bili vse življenje plačani iz denarja davkoplačevalcev – podobno kot velja za večino ljudi iz Golobove ekipe, vključno s predsednico parlamenta.
A ta, ki kritizira kapitalistični način razmišljanja, sama nima nič proti »življenju na veliki nogi«, kakšnega običajno pripisujejo prav kapitalistom. Tako se je na letošnji tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov v nekdanjo cesarsko prestolnico odpravila kar z vladnim letalom. Ko je zaradi tega završalo v javnosti, se je opravičevala, da je šla na državniški obisk, zato naj s takšnim potovanjem ne bi bilo nič narobe. Kdo bi ji pri tem celo pritrdil, češ da je vladno letalo prav za te namene. Če ga že imamo, naj ga vodilni predstavniki države uporabljajo. Vendar se moramo zavedati, da vsak obisk kakšnega politika (tudi takšnega, ki zaseda katerega od vrhovnih položajev) še ni »državniški obisk« (tudi če ga kam povabi njegov kolega iz tujine). Ta prvojanuarski izlet Klakočar Zupančičeve na Dunaj skoraj zagotovo ni sodil v to kategorijo. Poleg tega gre za relativno bližnjo destinacijo, ki jo je mogoče z osebnim avtomobilom doseči v nekaj urah. Stroški takšne poti bi bili bistveno nižji. Sploh pa bi pustila bistveno manjši »ogljični odtis«, se pravi, da bi manj obremenila okolje. Ohranjanje okoljske vzdržnosti je namreč ena od glavnih manter sedanje vladajoče garniture; saj z njene strani nenehno poslušamo o potrebi po t. i. zelenem prehodu in skrbni rabi energije. A jo sedaj njihovi najvišji predstavniki tako po nemarnem trošijo.
Opraviti imamo z nekakšno novokomponirano »jaro gospodo«, ki ne premore ne znanja, ne širine, ne okusa; a si umišlja, da je zaradi politične pravovernosti vredna »nekaj več«. Državljanom pridiga, naj jedo manj mesa (saj s tem obremenjujejo planet), hkrati pa sama uporablja ves luksuz, ki ji je na voljo. Od njih želi, da jo poslušajo, a njenega obnašanja naj ne opazujejo.
