Piše: Lucija Kavčič
Slovenija se je že leta 2021, v času tretje Janševe vlade, z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) zavezala k prenovi izobraževalnih programov na ravni ključnih programskih dokumentov, to je učnih načrtov oziroma katalogov znanj.
Prenova izobraževalnih programov se je začela leta 2022 s sprejetjem temeljnih dokumentov: izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji ter izhodišč za prenovo kurikuluma za vrtce. Pozneje so bila sprejeta še izhodišča za prenovo katalogov znanj za splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Že tedaj se je kazala potreba po aktualizaciji temeljnih vsebin računalniškega in informacijskega znanja oziroma tistih znanj, ki jih je treba zajeti v prenovljenih učnih načrtih, ter učinkovitejšem prehajanju med stopnjami izobraževanja pri poklicnem in strokovnem izobraževanju, pa tudi potreba po boljši usklajenosti z zahtevami trga dela za lažji prehod učečih se na trg dela.
Bolj obremenjeni otroci
Od letošnjega šolskega leta dalje na delu slovenskih osnovnih šol že izvajajo razširjen program, vsako leto se jim bo pridružilo še po 80 šol. Kurikularni dokument in predmetnik osnovne šole, ki to omogoča, je že lani poleti sprejel strokovni svet Zavoda RS za šolstvo, takrat še pod vodstvom sedanjega ministra za izobraževanje Vinka Logaja. Poleg tega je od letos naprej spet obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v tretjem razredu osnovne šole, NPZ v devetem razredu pa bo mogoče uporabiti tudi kot enega od meril pri vpisu v srednje šole, ki imajo omejitev vpisa. Rok za NPZ še vedno ostaja samo eden. Letos že veljajo drugačna pravila glede pravice do izobraževanja na domu, prvi tuji jezik je obvezen že v prvem razredu, od letos pa veljajo še nekatere druge novosti.
Prenova učnih načrtov
Že lani poleti so šolniki napovedali prenovo učnih načrtov, ki niso bili prenovljeni že več kot 15 let. Na Zavodu RS za šolstvo so se že lani poleti ukvarjali s pripravo 225 kurikularnih dokumentov, pri čemer je sodelovalo več kot 900 strokovnjakov. Avgusta lani je bilo obljubljeno, da bodo novi učni načrti pripravljeni do konca leta 2024, nato pa naj bi sledila strokovna javna razprava in usposabljanje učiteljev, uvajanje novih načrtov pa naj bi se začelo že 1. septembra 2026.
Učni cilji so nepregledni
Novi učni načrti z didaktičnimi priporočili za osnovno šolo oziroma njihovi predlogi so bili konec februarja že v strokovni javni razpravi; v enem tednu so prejeli 866 odgovorov, rok za oddajo pripomb so potem podaljšali do 5. marca. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je opozorila, da je šokantno, da so jim dali tako kratek rok za odziv, in poudarila, da so se sicer pri pripravi učnih načrtov potrudili, da so bile vključene različne skupine, a da je priprava trajala predolgo in je zdaj premalo časa za komentiranje. Didaktična priporočila so dobro zastavljena, si pa želi, da bi se skrčile strani drugih navodil in podrobnosti, saj v učnih načrtih, kot je dejala, ni tako veliko ciljev, zaviti pa so v toliko besedila, da se učitelj težko prebije skozi vse to. Zato se zdaj dogaja, da učitelji predpišejo učbenike, v katerih je veliko več vsebin kot v učnih načrtih, otroci pa so preobremenjeni, ker se učitelji ne znajdejo v tako zapletenih učnih načrtih.
Uvajanje v letu 2026/2027
Kurikularne komisije, ki so prenovljene učne načrte pripravile, bodo prispele pripombe po presoji upoštevale, potem pa bodo konec marca prenovljene učne načrte posredovali v obravnavo strokovnemu svetu za splošno izobraževanje. Učni načrti, ki bodo potrjeni predvidoma do konca koledarskega leta, pa se bodo začeli uvajati s šolskim letom 2026/27. Postopek bo vendarle nekoliko daljši kot, kot je bilo obljubljeno lani poleti, ko je bilo predvideno uvajanje novih učnih načrtov že v šolskem letu 2025/26. Do 28. marca je v javni razpravi tudi predlog novele zakona o osnovi šoli, o katerem bomo podrobneje pisali prihodnjič, vključuje pa določbe o zagotavljanju varnosti, omejuje uporabo elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb. Ob več neopravičenih izostankih od pouka bi lahko šola obvestila CSD in zoper starše podala predlog za prekršek. Predviden je nov predmet digitalne tehnologije.
Knjigotržci si manejo roke
Ob prenovi učni načrtov v osnovni in srednji šoli je seveda pomembna tudi priprava kakovostnih novih učbenikov in drugih gradiv, ki bi morali spremljati kurikularno prenovo, zato je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije 19. marca pripravila mednarodni strokovni posvet o učnih gradivih. Tako je izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na oddelku za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti Damijan Štefanc poudaril, da imajo učbeniki in učna gradiva dvojno funkcijo: morajo biti kakovosten učni vir za učenca in hkrati dobro učno sredstvo za učitelja. Učno gradivo, ki bo hkrati skladno z raznolikimi didaktičnimi načeli, kot so problemskost, nazornost, sistematičnost, ekonomičnost in racionalnost, je zahtevno pripraviti, je dejal in spomnil, da so se v zadnjih 20 letih pojavili elektronski učbeniki, ki so po pravilniku razdeljeni na digitalizirane in interaktivne.
Učbeniki v trajno last
»Z istim pravilnikom je nekaterim učbenikom dovoljeno več kot drugim,« je opozoril Štefanc in se zavzel za to, da bi osnovnošolcem zagotovili učbenike v trajno last. Učna gradiva, vključno z učbeniki, morajo biti za učence dovolj funkcionalna in tega ni preprosto doseči, če jih morajo nepoškodovane vrniti v šolski sklad, je dejal. Govoril je tudi o osnutku predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki še naprej predvideva zagotavljanje uporabe učbenikov iz skladov, hkrati pa spodbuja pripravo in uporabo prenovljenih učnih gradiv, ki bi bolj ustrezala pouku po novih učnih načrtih.
Potrebno prehodno obdobje
Nato je Gregor Torkar z ljubljanske pedagoške fakultete predstavil izsledke projekta Za kakovost slovenskih učbenikov in dejal, da je dobro, da se ob prenovi učnih načrtov odpira tudi vprašanje kakovosti učnih gradiv. Pri njihovi pripravi je treba sodelovati z založbami, saj je tudi od avtorskih skupin in urednikov učnih gradiv odvisno, kakšno šolo bomo imeli v prihodnje. Dejal je še, da je potrebno nekajletno prehodno obdobje, v katerem bodo učna gradiva nastajala postopoma. Priporočil je uvedbo preverjanja strokovne in didaktično-metodične ustreznosti vseh učnih gradiv v osnovnih in srednjih šolah, ne le učbenikov, uvedbo usposabljanj za učitelje glede izbire kakovostnih učnih gradiv ter brezplačen dostop do e-učbenikov učencem in dijakom s posebnimi potrebami.
Učbeniki iz sklada
Kot osrednje vprašanje posveta, na katerem so predstavili tudi primere dobrih praks iz tujine, je Jaka Gerčar z Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev poudaril tudi, kako lahko s kakovostnimi učnimi gradivi v Sloveniji zagotovimo kar največjo uspešnost učencev, saj korenite in sunkovite spremembe današnjega časa kličejo po drugačnih kompetencah, dodaten razlog za zaskrbljenost pa je, da po dosežkih nismo v vrhu mednarodnih raziskav PISA in PIRLS. Gerčar je še dejal, da države, ki več vlagajo v učna gradiva, v mednarodnih raziskavah dosegajo boljše rezultate. Pojasnil je, da so se učbeniki v preteklosti spreminjali, založniki pa se odzivajo na nova spoznanja na področju učenja ter jim prilagajajo gradivo. Opozoril je, da »več barve ni nujno boljše« − preveč pisane strani učbenikov in preveč obarvana besedila torej nimajo ravno najboljšega učinka; novejši delovni zvezki poleg tega, da niso več tako pisani, pogosto vsebujejo več besedila, s čimer preverjajo bralno razumevanje. O učbeniških skladih je dejal, da so bili ob ustanovitvi v prvi vrsti socialni korektiv, danes pa kar 97 odstotkov učencev uporablja učbenike iz skladov, kjer je več kot polovica učbenikov stara sedem let. Morda bi se ob tem založbam kazalo zamisliti, saj prav visoka cena učbenikov botruje temu, da si učenci te raje izposodijo, kakor da bi jih kupili.
