“Za hobotnico, ki jo omenjate, je postal že velik problem, ko je nastala nova vlada. Dvomim, da je te kanale tako enostavno uporabljati kot prej za polnjenje svojih žepov. Verjamem, da so ene ustalili leta, desetletja in tukaj je za pristojne organe veliko dela. Nenazadnje je preiskovalna komisija, ki jo je vodila Jelka Godec, odkrila ponikalnico denarja v revijo Mladina, v mnoge druge institucije, ki se imajo za neodvisne. Ter v številne kanale, v katerih se vzdržuje globoka država. Tudi te institucije, ki bi to morale delati, niso ukrepale tudi zaradi politične volje, sedaj to voljo vidijo. Veselo na delo. Stvari so v njihovih rokah, pričakujemo rezultate čim prej,” je o vsakoletni kraji 400 milijonov evrov zaradi t.i. zdravstvene dobaviteljske hobotnice povedal predsednik vlade Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša je z voditeljem oddaje Pogovor s predsednikom vlade Aleksandrom Rantom komentiral aktualna politična vprašanja v Sloveniji ter odgovarjal na vprašanje gledalk in gledalcev Nove24TV. Predsednik vlade je spregovoril o zdravniški dobaviteljski mafiji, o borbi z epidemijo koronavirusa, vlogi opozicije, neumestnih komentarjih bivše evropske komisarke Violete Bulc, o dvojnih obdavčitvah delavcev migrantov, o umiku stanja zaupnosti iz dokumentov v aferi Irangate, o odstopu iz Marakaškega sporazuma in varovanju južne meje in debirokratizaciji.
V začetku pogovora sta se voditelj Aleksander Rant in predsednik vlade Janez Janša še enkrat dotaknila premagane zdravstvene krize. “Zmagali smo mi. Vsak je prispeval po svojih zmožnostih. Nekateri so to opazovali od daleč in kritizirali. Ampak tudi to je demokracija. Upamo, da je ta zmaga dejanska zmaga nad edinim valom, ki je bil. Zagotovo posamični izbruhi še bodo,” pove Janša. Veseli ga, da je Slovenija že vrsto dni brez enega samega novega primera. Bodočo nevarnost za posamične izbruhe pa predstavlja odpiranje mej. Janša hkrati poziva tudi vse slovenske državljane, da odgovornost s strani vlade, prenesejo nase.
Optimistično glede povezovanja z opozicijo
Vlada je petim opozicijski strankam ponudila dogovor za sodelovanje. V preteklih dneh je opozicijski radikalni levi trojček LMŠ, Levica in SD zavrnil sodelovanje. “To je tipično za nekatere. Eno govorijo, drugo delajo. Sporazum bo zaživel, če se bosta vsaj dve stranki iz opozicije odločili, da sodelujeta,” pove o ponujeni roki sodelovanja Janez Janša. Preveva ga optimizem, da se bosta projektu pridružili vsaj dve, če ne celo tri stranke. Cilj vlade je predvsem, da veliko ključnih zakonov čim hitreje vstopi v veljavo. “Vlada si ne domišlja, da vse ve. Tudi v opoziciji so ljudje, ki kaj vedo. Upam, da bo naša gesta za naprej premaknila razmišljanje v teh glavah,” zaključi Janša.
Violeta Bulc (Foto: STA)
Svojih pet minut pozornosti si je v oddaji zaslužila tudi bivša evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Na socialnih omrežjih je javno spraševala, ali bi lahko omenjeni podarjeni turistični bon uporabila za projekt Botrstvo ali drugo humanitarno akcijo. Janša ji je odgovoril, da ima gospa Bulčeva kot bivša evropska komisarka nekaj prihrankov še doma. “Dvesto evrov iz svojih skromnih prihrankov bi nakazala v kakšno humanitarno organizacijo, kar bi itak že lahko,” je povedal o potezi Bulčeve slovenski premier. Nekdanja komisarka pa je tudi zelo hitro pozabila, da je vsak mesec v službi evropske komisarke, zaslužila minimalno vsaj 20 tisoč evrov neto.
V Sloveniji na svoje težave že vrsto let opozarjajo tudi delavci migranti, ki so žrtve dvojne obdavčitve. Glede tega vprašanja premierja žalosti, da morajo Slovenci zato, ker v Sloveniji ne dobijo dela, na delo v tujini. “Mi smo ta problem v našem prejšnjem mandatu že rešili. Do konca leta bomo predlagali več sprememb na davčnem področju in jaz verjamem, da bomo tudi tukaj našli rešitev,” je optimističen glede težav z migrantskimi delavci predsednik vlade.
100 tisoč Slovencev je žrtev množičnih socialnih krivic iz preteklosti, vlada premišljuje o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka
Gledalke in gledalce je zanimalo, kdaj se bodo pričele odpravljati krivice na področju socialnih transferjev. Janša opozarja, da se je zgodila socialna krivica za stotisoče ljudi, ki so delali polno delovno dobo in vplačevali prispevke. “Žal pa jih večina dobi za malenkost več denarja od tistih, ki bi lahko delali, a so raje pri štiridesetih letih še vedno doma in prejemajo denar od tistih, ki so danes ali nekoč trdo garali,” se odzove na hude socialne krivice Janša.
Upokojenci spadajo med najbolj socialno ogrožene skupine. Na eni strani upokojenski priviligiranci, kot so člani NOB, na drugi strani upokojenci, ki so garali 40 let ali več ter prejemajo od 350 do 500 evrov pokojnine. (Foto: Arhiv Nova24TV)
Janša zagotavlja, da je socialno varstvo zelo pomembno vprašanje. “Je zajeto v koalicijski pogodbi. Koalicija se bo s projekti, ki jih je možno že letos zaključiti, soočila naslednji teden,” se resnosti situacije in izgubljenih let v preteklosti zaveda aktualni premier Slovenije. Žal je zaradi specifičnosti krize Janševa vlada resno pričela premišljevati o ideji univerzialnega temeljnega dohodka, ki bi nadomestil sedanji sistem in ga naredil za preglednega. “Gre za eno izmed rešitev, da vzpostavimo pravičnejši sistem socialne pomoči,” o prihodnjih izzivih na področju socialne politike meni Janša.
Slovensko javnost še vedno jezijo nerazkriti dokumenti v aferi Irangate in obvezno mesečno plačevanje naročnine RTV Slovenija
Slovensko javnost že nekaj časa buri razplet afere Irangate. V razkritju afere, v kateri so kadri Nove ljubljanske banke oprali za milijardo dolarjev krvavega iranskega denarja za potrebe režima, krepitev spornega jedrskega programa in terorizma. Del javnosti zahteva, da vlada umakne stopnjo zaupnosti z dela dokumentov. ” Stopnjo zaupnosti ne določa vlade, ampak druge institucije. V tem primeru vlada nima pristojnosti. Jaz verjamem, da bodo nekoč te stvari javne. Predvsem pa je potrebno delo ustreznih organov v smislu, da se preišče, ne pa da se prikriva,” pove Janša o Irangate.
Ob tem Janša osebno trdi, da je večina slovenskih institucij razen ene prikrivala in pometala pod preprogo. “Mislim, da je prišla reakcija iz 40 držav na očitno pranje denarja. Tako trdnih dokazov kot so v teh fasciklih ni bilo za nobeno odkrito zadevo v Sloveniji. Za poročilo so glasovali tudi poslanci SD, kljub temu, da je njihova vlada to omogočila,” o zakrivanju ene največjih afer preteklih levih vlad meni Janša. Ne pozabi dodati, da o tej novici takrat nista poročala ne RTV Slovenija in ne POP TV.
Radio televizija Slovenija razburja s svojim pogostim manipulativnim in zavajajočim prikazovanjem informativnih novic, ki so velikokrat popolnoma brez potrebe hujskaške do dejanj trenutne vlade. Žal pa se je, zaradi katastrofalnega odnosa nacionalnega medija do drugače mislečih in potez vlade, obrnilo proti njej veliko slovenskih državljanov, ki nočejo več plačevati mesečnega prispevka. Predsednik vlade se zato sprašuje, kako se za 100 milijonov evrov le od slovenskih davkoplačevalcev, ne ponuja kvalitetnega programa. Zato je povedal, da bodo glede financiranja nacionalnega medija, pregledali primere iz tujine.
Voditeljica oddaje Tarča Erika Žnidaršič. (Foto: Posnetek zaslona/ Tarča na RTV Slovenija)
V preteklem tednu pa je presenetila nova bombica skesanega žvižgača Ivana Galeta, ki je zapisal, da vlada spreminja enega izmed členov v Zakonu o javnih uslužbencih, da bodo lahko odpustili voditeljico Tarče Eriko Žnidaršič. “Z Eriko Žnidaršič se definitivno ne ukvarjamo. Verjamem pa, da se kakšna levičarska stranka ukvarja z njo kot bodočo kandidatko ali predsednico stranke. Običajno tisti novinarji, ki se razglašajo za neodvisne, profesionalne, končajo na listih SD, LMŠ,” razkriva resnico in dvoličnost slovenskih dominantnih medijev Janša.
Vlada obljublja strožjo azilno politiko in debirokrazitacijo Slovenije
Gledalce je zanimalo med drugim, ali bo Slovenija odstopila od zahtev marakeškega sporazuma in varovanja južne meje. Janša izpostavlja, da sploh ne ve, kako je Slovenija pristopila k sporazumu. “Državni zbor o tem ni odločal, vlada o tem ni odločala. Dva dni nazaj sem se pričel zanimati. Zato sploh ne vem, od česa bi odstopili. Bolj pomembno je vprašanje, kdaj bo Slovenija spremenila pravne okvire,” zaupa svoje poglede na marakeški sporazum Janša.
Glede južne meje je povedal, da je vlada želela dodatno pooblastiti vojsko, a na to v opoziciji niso pristali. Bodo pa zaradi tega povečali število novih policijskih sil na južni meji. Janez Janša si želi, da bi vlada čim prej sprejela novi zakon, ki bo urejal področje azilne politike. “Tukaj se obeta sprememba, zelo resna. Na poslanskih klopeh bi se naj zakon znašel pred parlamentarnimi počitnicami,” je odločen Janša.
mag. Ivan Simič bo vodil vladni svet za debirokratizacijo.(Foto: STA)
Gledalce je zanimalo, ali bodo vsi učenci dobili prenosne tablice za lažje učenje. Premier je izpostavil, da je to bila ideja Slovenske demokratske stranke na parlamentarnih volitvah v letu 2014, a ideja ni bila sprejeta. Bi se pa učenci izognili veliki količini učbenikov in delovnih zvezkov v svojih težkih torbah. “Ni ponatisov, vse je gor, vsak si bo lahko snel,” je povedal Janša.
Predsednik vlade med pomembne projekte v prihodnje uvršča reformo javne uprave. Izpostavlja, da moderne tehnologije omogočajo lažje in hitrejše izvajanje postopkov in da Slovenija potrebuje sposobne ljudi, ki te procese obvladajo. Janša verjame, da bodo po ustanovitvi vladnega sveta za debirokratizacijo poskrbeli, da se poenostavijo postopki med 21 tisoči podzakonskimi akti in 30 tisoči drugih predpisov, “kar predstavlja korpus pravil, ki jih ne more nihče obvladati.”
Gledalci spraševali o predsedovanju Evropske unije, kolesarskih protestnikih in mnogih drugih aktualnih zadevah
Naš medij pa je tudi tokrat omogočil, da je lahko vsak gledalec pred televizijskimi sprejemniki poklical predsednika vlade Janeza Janšo in ga vprašal o aktualnih zadevah. Gledalci so ga spraševali o pripravah na predsedovanje Evropski Uniji, samozadostnosti Slovenije, koriščenju turističnih vavčerjev za revne prebivalce, kolesarskih protestnikih in dolgu, ki bi ga naj ustvarila Janševa vlada v obdobju 2004-2008.
Na vprašanje o predsedovanju Evropski Uniji je Janša povedal, da poteka aktivno sodelovanje med korelacijami držav Nemčije in Portugalske. Pisal je tudi obema voditelja posameznih držav, v kateri se je zavzel za dve strategiji. “Prva je izdelava strateškega načrta Evropske unije kot spopad z epidemijo. V Evropi je tako, da ko neka kriza mine, vsi pozabimo na to. Drugo pa je, izdelava načrta pred kibernetskimi napadi , kar je realno še dosti hujša grožnja od epidemije,” opozarja na prihodnje nevarnosti Janša.
Janez Janša je moral zopet odgovarjati na nesmisle, ki jih je javnosti posredovala oddaja Tarča o tem, da je vlada odkupovala vino za pripravo razkužil. “Kolikor vem, država vina ni kupovala. Da bi se iz njega delala neka sredstva, razkužila, to ne drži. Rešitev za pomoč vinarjem še iščemo. Zagotovo pa to ne bo predelava vina v neko kemikalijo, ” je še enkrat zavrnil obskurne obtožbe Janša.
Gospo iz Ljubljane je zanimalo, kaj bodo počeli tisti, ki si počitnic zaradi svojega finančnega stanja ne morejo privoščiti. Janša je še enkrat opozoril, da ne gre za socialni transfer, ampak za pomoč gospodarski panogi, ki je med najpomembnejšimi v Sloveniji. “V nekaj dneh bo pripravljena uredba, ki bo veliko bolj točno opredelila uporabo teh turističnih bonov. Prenosljivost je dokaj široka. Tisti, ki sam ne bo mogel, bo lahko bon prenesel na enega od sorodnikov. Turistični boni so namenjeni temu, da se napolnijo turistične kapacitete. Pomaga se panogi, ki je bila med najbolj prizadetimi v času epidemije,” je na vprašanje gledalke odgovoril predsednik vlade.
Voditelj oddaje Pogovor z predsednikom vlade Aleksander Rant. (Foto: Nova24TV)
Gledalca iz dolenjskih koncev je zmotilo, kako dolgo bo Slovenija še prenašala kršenje zakonov kolesarskih protestnikov. Zanimalo ga je tudi, kdaj se bo organiziral shod za podporo vladi. Janša je v zadnjih dneh večkrat dejal, da ga protesti ne motijo, a da ga moti kršenje zakonskih pravil, ki ga izvaja del Slovencev na petkovih protestniških akcijah. “Kršenje pravil mora biti sankcionirano. Jaz upam, da bodo organi enakopravno obravnavali vse, brez delitve na prvo in drugorazredne. Imam občutek, da če je protest zastopan s strani dominantnih medijev, potem ga organi obravnavajo drugače,” je o prvo in drugorazrednih državljanih povedal Janša.
Slovenski predsednik vlade je na koncu odgovoril še na vprašanje slovenskega dolga, ki bi ga naj povzročila trenutna vlada. Janša pove, da očitke o tem posluša še od časov, ko je vodil vlado v obdobju 2004-2008. “Ko je naša koalicija leta 2008 zaključila mandat, je imela Slovenija okrog 8 milijard evrov dolga. Bili smo druga najmanj zadolžena država za Luksemburgom. Vsi so nas dajali za zgled. Potem so prišle leve vlade in dolg Slovenije je narasel na 32 milijard evrov,” je o škodljivih potezah levih vlad v preteklem desetletju razkril premier Janša.
Luka Perš
