Avtor: Nova24TV
Predsednik vlade Janez Janša je danes na Brdu pri Kranju sklical posvet pred dokončno obravnavo soglasja k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022. Določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, predstavlja po njegovem mnenju eno najpomembnejših strateških odločitev vsake države. Predsednik vlade se je zato pred dokončnim sprejetjem dokumenta na vladi želel posvetovati še s predstavniki univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in gospodarskih zbornic ter združenj.
Predsednik vlade je uvodoma izpostavil, da imamo v državi pomembne segmente, kjer primanjkuje kadra. “Ko vlada dobi na mizo sezname za vpise v študijske programe, vidimo eno sliko, ko pa hodimo po terenu, po podjetjih, bolnišnicah, pogosto slišimo, da ni inženirjev, zdravnikov in drugih profilov,” je dejal premier in dodal, da je poleg pridobitve uporabnega znanja zelo pomembno to znanje tudi znati uporabljati. V morju informacij, ki so na voljo, je po njegovem mnenju pomembno najti prave informacije, kar pomeni, da se znajdeš. “Ta del znanja ali veščin morajo mladi pridobiti ne glede na to ali študirajo družboslovje ali tehniko, zdravstvo ali karkoli drugega,” je dodal predsednik vlade in izpostavil, da smo v celoti gledano še vedno preveč usmerjeni v količino, manj pa v iznajdljivost.
Na začetku posveta je bila predstavljena splošna slika na trgu delovne sile in največje potrebe na njem ter prikaz tega, kje je Slovenija glede na druge trende. Glavni del posveta pa je bil namenjen predstavnikom univerz in samostojnih visokošolskih zavodov in predstavitvi njihove ponudbe, ki je izražena v predlogu vpisnih mest, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Predsednik vlade je izpostavil, da posvet ne pomeni nekega sestanka, na katerem bi odločali, gre pa za sestanek, za katerega si želimo, da bi v veliki meri pomagal vladi pri tem, da bo sprejela prave odločitve. Predsednik vlade je v nadaljevanju predstavil nekaj podatkov o tem, katerih poklicev pri nas primanjkuje, vendar ne samo zaradi tega, ker se izobrazbenih profilov premalo izšola, temveč tudi zato, ker so premalo plačani oziroma zaposleni za delo nimajo zadovoljivih pogojev in delo iščejo drugje. Med presežki na trgu dela izstopata predvsem kategoriji poslovne in upravne vede ter pravo.
Prikazani so bili podatki o pomanjkanju ustreznih kadrov za zaposlitev in število brezposelnih diplomantov, pa tudi glavne smeri, za katere imamo v Sloveniji programe z omejitvijo vpisa, prijave pa močno presegajo število vpisnih mest. Pri tem posebej izstopata zdravstvena nega, splošna medicina in medicina, kjer interes za več kot dvakrat presega razpisana mesta. Več interesa kot je vpisnih mest je tudi na področju računalništva. “Imamo izrazit primanjkljaj, imamo interes med mladimi za študij, vendar se tega študija z razpisnimi mesti ne omogoča,” je povedal premier in nadaljeval, da je treba osvetliti situacijo in poiskati rešitve. “Če je interes velik, če so potrebe po določenih študijskih smereh velike, ni pa prostorov ali denarja, bomo zagotovili prostore in sredstva in se bo vpis povečal. Tudi interes profesorjev bo večji, če bodo boljše plače,” je povedal predsednik vlade Janša.
Dodal je še, da nam tudi struktura ponudbe in povpraševanja na trgu dela kaže, da moramo glede izobraževanja nekaj spremeniti, “predvsem pa poskrbeti, da nam izobraženi ne bežijo v tujino, ker v Sloveniji ne dobijo ustrezne zaposlitve.” Dejal je tudi, da se prihodnosti seveda ne da napovedati, “zato nima smisla, da se gremo usmerjeno izobraževanje, pomembno pa je, da ljudje, ko zaključijo študij, lahko dobijo zaposlitev, podjetja in drugi pa potreben kader.”
Janša ne pristaja na to, da se ne da nič narediti
Predsednik vlade Janša je dejal tudi, da je vlada trdno odločna, da bo prišlo tudi do reforme plačnega sistema, kar bo vplivalo tudi na univerzo, na profesorje in asistente. V nadaljevanju je izpostavil, “da ne pristane na to, da se ne da nič narediti”. Rektorji univerz so na posvetu izpostavili problematiko bega možganov, plačnih nesorazmerij, nujnost sodelovanja vlade, ministrstev in univerz. Poudarili so pomen iskanja celostnih rešitev, zagotavljanja uspešnega delovnega okolja in čim prejšnje potrditve vpisa za prihodnje študijsko leto. Predstavniki gospodarskih zbornic in združenj so na posvetu opozorili na spremembe, ki so se v svetu zgodile zaradi epidemije novega koronavirusa. Izpostavili so problem poklicnega izobraževanja, nujnost sprejetja ustrezne štipendijske politike in promocije deficitarnih poklicev, nujnost vzpostavitve modernega vajeniškega sistema, pomen sodelovanja podjetij z izobraževalnimi ustanovami, pomen prilagajanja in hitrega ukrepanja.
Na posvetu so spregovorili tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Alenka Forte in mag. Marijana Bednaš, direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Omenjeni so izpostavili potrebe trga dela, o ponudbi in povpraševanju, o nujnosti hitrega prilagajanja, o kadrovskem pomanjkanju na področju zdravstva in projekcijah za prihodnost. Na posvetu pa je bila izpostavljena tudi premajhna vpetost Slovenije v mednarodno okolje.
Potrebno je zagotoviti več mest na medicinski fakulteti
Predsednik vlade je ob koncu posveta dejal, da so nekatere stvari po posvetu veliko bolj jasne, da je treba nekaj stvari popraviti že sedaj. Izpostavil je, da je treba zagotoviti več mest na medicinski fakulteti, obljubil je popravke Zakona o izvrševanju proračuna, ki onemogoča zaposlovanje za raziskovalne projekte. Poudaril je pomen kreiranja šolske mreže, ki bo vključevala kvalitetno poklicno izobraževanje, in nujnost popravkov plačnih razmerij.
Izpostavil je tudi nekorektno in nepošteno delitev na zasebno in javno, vlada mora imeti enak odnos do javnih in zasebnih zavodov, če izvajajo javne programe. Interes vseh je, da imamo kvalitetno šolstvo, ki je pod enakimi pogoji dostopno mladim, zato da imajo enake izhodiščne možnosti za uspeh v življenju ter, da je konkurenca potrebna tudi na področju izobraževanja. Dejal je tudi, da to ni zadnji sestanek na to temo, da prihodnosti ni mogoče napovedati, da pa je marsikaj jasno. “Vemo, da nekaterih poklicev v prihodnosti ne bo, vemo, da so manjki, ki bodo še večji, vemo pa tudi, kje so naše prednosti in, kje smo lahko vzor odličnosti.”
