Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Prva ocena nastale škode poplav je 500 milijonov evrov, vendar po besedah premierja Roberta Goloba tudi ta ocena še ni dokončna. Golob bo EU sicer prosil za denarno pomoč, s tem da se je še pred mesecem dni odpovedal 160 milijonom evrov EU denarja za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Golobova vlada danes trdi, da bo potrebno več storiti na področju urejanja vodotokov, na kar je Janševa vlada opozarjala v času mandata, to je bil tudi namen Zakona o vodah. Črni scenarij, ki smo mu priča te dni, bi lahko bil manj črn, če bi leva vlada le videla onkraj svojih interesov.
Razsežnosti poplavne ujme bodo velike, škodo pa se bo lahko ocenilo šele, ko bo voda odtekla. Kot pravi premier Robert Golob, tudi ocena 500 milijonov evrov ne bo zadoščala. Trdi, da lahko EU prosi za pomoč, ki je prav tako omejena, ni pa povedal, da se je denarju, s katerim bi lahko pospešila ureditev poplavne ogroženosti območij v Sloveniji in druge nesreče (tudi toče itd.), vlada odrekla še pred mesecem dni. V kolikor nevladniki in leva vlada ne bi delovali iz lastnih interesov v času referenduma o vodah, bi bili danes tudi vodotoki veliko bolj urejeni. Levičarska nečimrnost je državljane spravila v krut položaj in to zaradi lastnih političnih interesov.
Vlada je sprejela spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in ključen namen teh naj bi bila prav hitra pomoč. “To pomeni, da lahko občine računajo na predplačila s strani vlade”. Vlada je sicer namenila 1,1 milijona pomoči, kar pomeni niti 6 tisoč evrov na občino. In kaj človek lahko danes naredi s šestimi tisočaki? Žal, vsak pozna odgovor. Golobova vlada danes ugotavlja, kako pomembno bi bilo urediti vodotoke, na kar je Janševa vlada stalno opozarjala, žal pa je moralo priti do katastrofe, da je to končno uvidela. “Pristojnost vzdrževanja vodotokov je potrebno prepustiti občinam in jim za to zagotoviti dodatna sredstva,” je Janez Janša poudaril po seji Sveta za nacionalno varnost.
Spomnimo, da je vlada na seji 10. julija letos sredstva za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, ki so bili v Načrtu za okrevanje in odpornost (evropska sredstva), zmanjšala iz 280 na 120 milijonov evrov. S tem se je odrekla 160 milijonov evrov evropskega denarja, s katerim bi lahko pospešila ureditev poplavne ogroženosti območij v Sloveniji in druge nesreče (tudi toče itd.). Evropska sredstva v višini 280 milijonov evrov je v Načrtu za okrevanje in odpornost v Bruslju zagotovila prejšnja, Janševa, vlada. Zdaj je Golobova to spremenila. V obrazložitvi, kar so poslali tudi Evropski komisiji, so Golobovi zapisali, da “po dodatno zbranih informacijah vlada ocenjuje, da se tudi načrtovani projekti za krepitev protipoplavne zaščite, predvideni za financiranje iz povratnega dela sredstev mehanizma, ne izvajajo po načrtovani časovnici”. Dodali so, da gre za kompleksne projekte tako z vidika priprave kot izvedbe. Tega, da v letu dni za to niso naredili nič, niso pojasnili.
Vizjak: Nujno je treba ukrepati, preden nas narava preseneti
Vsi ukrepi pa zahtevajo čas, zato je pomembno, da se nove zakonske spremembe na področju preventive lotimo takoj, je prepričan Golob, ki pozablja, da bi bilo marsikaj urejeno, če se leva vlada ne bi načrtno vmešavala oziroma ignorirala nasvetov SDS oziroma Janševe vlade, ki je imela pripravljen načrt in zakon o vodah, ki bi ne samo uredil vodotoke, ampak tudi zagotovil sredstva v primeru poplav.
Bivši okoljski minister Andrej Vizjak, je pred referendumom o zakonu o vodah odločno opozarjal pred posledicami ujm in neurejenimi vodotoki. Njegove preroške napovedi so se nazadnje uresničile v Cerknem. (Foto: Siol, posnetek zaslona)
Če še enkrat spomnimo na Zakon o vodah, ki mu je nevladnica Nika Kovač z inštitutom 8. marec s pomočjo leve vlade nasprotovala, na žalost uspešno. Zakon je prinašal tudi možnost, da se za redno vzdrževanje vodotokov namenijo dodatna sredstva Sklada za vode. Obseg skupnih virov za ta namen bi se povečal na potrebnih 25 milijonov evrov letno, sredstev sklada pa ne bi mogli porabiti za druge stvari ampak izključno za vzdrževanje vodne infrastrukture. Velika večina, ki so takrat tako veselo podpisovali »proti«, zakona sploh prebrala ni in je zavajala, kaj zakon dejansko ureja.
Zakon o vodah bi prinesel določene spremembe, in sicer bi zaostril poseganje na obvodna zemljišča, dodatno bi se okrepile ustavne pravice dostopa do kakovostne pitne vode, kar je danes še kako ključno. Zakon bi namreč omogočal tudi večjo poplavno varnost, saj bi se povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov. Na podlagi novele bi se lahko za vzdrževanje in sanacijo poleg sredstev iz državnega proračuna koristilo tudi 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev Sklada za vode. S temi sredstvi bi lahko zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev ter njihovo premoženje, vendar je danes škoda že storjena.
