Piše: C. R.
Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj v tamkajšnji mestni palači predsedniku republike Borutu Pahorju vročil najvišje mestno priznanje Trije grbi Trsta, ki ga mesto podeljuje najzaslužnejšim posameznikom. Ob tem se je Pahor zavzel, da bi Narodni dom v Trstu čim prej dejansko prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Župan Dipiazza je ob tem zagotovil, da je samo še nekaj formalnih preprek, za katere si bodo iskreno prizadevali, da bodo najhitreje odpravljene, so sporočili iz urada predsednika republike.
Predsednik republike je ob vročitvi izpostavil, da je odlikovanje izraz iskrenega in dobrega sodelovanja. “To razumem kot vaš znak, da moramo nadaljevati na poti sožitja, sodelovanja in prijateljstva, kar zavaruje mir, varnost in blaginjo nas in naših otrok,” je še dejal slovenski predsednik. Priznanje mesta Trst je prejel za svoja večletna prizadevanja pri krepitvi odnosov med obema narodoma in kot izraz slovensko-italijanskega prijateljstva ter ob 30-letnici samostojnosti Slovenije.
Pahor je ob tem danes še spomnil, da bo čez nekaj dni minilo leto dni od spominskega poklona, ko sta si z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello na Bazovici stisnila roke.
“Ta stisk roke sem imel za znak zaupanja in prijateljstva,” je danes dejal slovenski predsednik in dodal, da je bil v tej gesti iskren občutek moči, da zmagujejo sožitje, prijateljstvo in evropska prihodnost – vse tiste vrednote, za katere sta si in si bosta s predsednikom in prijateljem Mattarello vedno prizadevala.
“Vse to se je odvijalo, ko je bil podpisan memorandum o vrnitvi Narodnega doma v Trstu. Prosim tako župana kot deželno vlado, da storijo vse, da Narodni dom čim prej stvarno pripade Slovencem, kot smo se tedaj dogovorili,” je pozval Pahor.
Predsednik republike je na povabilo Franka Košute, predsednika Kulturnega društva Ribiški muzej tržaškega primorja, kasneje obiskal še Križ pri Trstu in se udeležil osrednje slovesnosti ob obletnici podpisa memoranduma o vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti v Italiji in 30. obletnici samostojnosti Slovenije.
Ob prihodu v Križ je Pahor kot prvi slovenski predsednik položil venec k Spomeniku padlim za svobodo iz Križa. V nagovoru v Kulturnem domu Alberta Sirka pa je med drugim dejal, da ga današnji dan spominja na zgodovinski dogodek v Bazovici pred letom dni, poroča STA.
“Če je tisti stik roke pripomogel k temu, da Slovenci in Italijani v tej naši skupni evropski domovini živimo v sožitju, potem tistega stiska rok ne bi zamenjal za nič na svetu. Kar se je zgodilo pred letom, je bil spominski poklon in čutim dolžnost, da vam povem, da sva tedaj s predsednikom in prijateljem Mattarello stala na ramenih vaših prizadevanj in prizadevanj vaših prednikov za svobodo, demokracijo in sožitje,” je dejal predsednik republike. Ob tem je pozval vse, da s temi prizadevanji nadaljujejo, “saj nič ne more nadomestiti moči, ki ob tem prevlada v njihovih srcih”.
Italijanska senatorka in tržaška Slovenka Tatjana Rojc se je v svojem govoru zahvalila Pahorju, da je lani skupaj s predsednikom Mattarello “postavil Trst v središče sveta, da bi opozoril na kar je bilo, s pogledom, zazrtim v svet, ki ga želimo”.
Slovesnosti so se udeležili tudi vidni predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, predstavniki lokalnih oblasti ter prebivalci Križa in tržaškega Krasa. Med gosti je bil tudi župan Trsta Dipiazza.
Po osrednji slovesnosti, s katero so vaščani Križa pri Trstu obeležili 30. obletnico samostojnosti Slovenije, si je predsednik republike ogledal tudi Ribiški muzej tržaškega primorja.
