Piše: STA/ C. R.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu voditeljem držav članic EU pred zasedanjem, ki bo sredi februarja, predstavila predloge ukrepov na področju migracij. Ukrepi so namenjeni okrepljeni zaščiti zunanjih meja, hitrejšim azilnim postopkom in sodelovanju s tretjimi državami. Von der Leyen jih je pozvala, naj sodelujejo.
“Operativni ukrepi imajo nekaj skupnega: njihova učinkovitost je odvisna od tega, kako dobro sodelujemo. To pomeni deljenje osebja in opreme, solidarnost ter nastopanje z enim glasom v odnosu do naših partnerjev,” je zapisala von der Leyen v četrtkovem pismu voditeljem, ki bodo 9. in 10. februarja na izrednem vrhu razpravljali o migracijah.
Prvi sklop ukrepov je namenjen okrepitvi zunanjih meja EU. Eden od njih predvideva skupne ciljne ukrepe, v okviru katerih bi med drugim kombinirali napotitev osebja in opreme Agencije EU za mejno in obalno stražo (Frontex) ter mobilizacijo sredstev EU za podporo državam članicam pri okrepitvi zmogljivosti in infrastrukture za nadzor meja. Prednost pri tem bi imela bolgarsko-turška meja, je zapisala von der Leyen.
V Bruslju so danes pojasnili, da stališče komisije glede financiranja ograj ali zidov na mejah ostaja nespremenjeno. “Govorimo o fiksni infrastrukturi, ki ljudem preprečuje vstop,” je pojasnil tiskovni predstavnik Evropske komisije Eric Mamer.
Zakonodaja sicer omogoča financiranje mobilne in fiksne infrastrukture, kot so opazovalni stolpi z opremo za nadzor, so danes še povedali na komisiji.
Več članic je v preteklosti pozvalo Bruselj, naj financira tudi gradnjo zidu oziroma ograje. Ta poziv je v začetku tedna med obiskom bolgarsko-turške meje ponovil avstrijski kancler Karl Nehammer.
Prvi sklop ukrepov, ki jih predlaga predsednica komisije, sicer vključuje še okrepitev upravljanja meja v partnerskih državah z boljšim regionalnim sodelovanjem v Sredozemlju ter napotitvijo Frontexovega osebja v države Zahodnega Balkana.
Von der Leyen predlaga tudi ukrepe za hitrejše postopke na mejah in vračanje migrantov, ki so jim članice zavrnile prošnjo za azil. Za prvo polovico tega leta je napovedala vzpostavitev pilotne sheme, ki bi omogočila hitrejše postopke na meji, v njej pa bi sodelovale države, ki bi to želele. Predlaga še medsebojno priznavanje odločb za vrnitev migrantov ter oblikovanje skupnega seznama varnih tretjih držav in držav izvora.
S tem je povezana potreba po naslovitvi sekundarnih migracij in zagotavljanju solidarnosti, je zapisala. Da bi zagotovili izvajanje prostovoljnega solidarnostnega mehanizma, v okviru katerega članice sprejemajo prosilce za azil iz najbolj obremenjenih članic, predsednica komisije predlaga, da se še v prvem četrtletju poenostavijo postopki premeščanja.
Zadnje področje medtem pokriva sodelovanje s tretjimi državami pri upravljanju migracij in vračanju migrantov. Pri tem se EU po besedah predsednice komisije osredotoča na poglobitev sodelovanja s ključnimi partnericami, kot so Bangladeš, Pakistan, Egipt, Maroko, Tunizija in Nigerija. Komisija pa bo do konca leta predstavila tudi nove pobude za to, da bi v EU privabili usposobljene delavce.
Von der Leyen se je zavzela za uporabo različnih vzvodov za to, da bi partnericam predstavili koristi sodelovanja. Med temi je naštela vizumsko politiko, trgovino, investicije in finančna sredstva za spodbujanje sodelovanja in zakonitih migracij.
Sodelovanje s tretjimi državami je bilo tudi v ospredju četrtkovega neformalnega zasedanja notranjih ministrov EU v Stockholmu. Strinjali so se, da je treba pri spodbujanju tretjih držav k sodelovanju pri ponovnem sprejemanju migrantov uporabiti vsa razpoložljiva orodja. Izpostavili so člen vizumskega zakonika, ki omogoča omejitve na področju vizumske politike.
Kakorkoli že, očitno se v EU že zavedajo, da bo potrebno za preprečitev nenadzorovanih migracij graditi tudi ograje in zidove, medtem ko se je sedanja slovenska vlada hvalila, kako je ograje podirala. Sedaj pa se je schengenska meja preselila s slovensko-hrvaške meje na mejo Hrvaške s Srbijo in BiH, kar pomeni, da bo morala EU tam zagotoviti večjo varnost in sprejeti ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij.
