Piše: Gašper Blažič
Ko smo pred nedavnim pisali o novi t. i. županski stranki, ki je medtem hitro utonila v pozabo, smo opozarjali, da se v politiko skozi stranska vrata vračajo nekdanji kadri LMŠ. Izrecno smo omenili nekdanjo poslanko Jerco Korče pa tudi Roberta Pavšiča in Braneta Goluboviča.
Očitno sta se slednja že premislila glede strankarske izbire, saj sta se sredi prejšnjega tedna pojavila na ustanovnem kongresu nove stranke Vladimirja Prebiliča, evropskega poslanca, ki je v Evropski parlament tako rekoč priplezal prek stranke Vesna in se z njo razšel, medtem ko se je Vesna tesneje povezala z Levico, ki je Prebilič naj ne bi maral. No, vseeno pa je pod svoje okrilje nedrja vzel med drugim nekdanjega poslanca te stranke Boštjana Koražijo. Tako je pokazal ustanovni kongres stranke, ki se po novem imenuje Prerod, enako kot znameniti nekdanji narodnozabavni ansambel s Ptuja.
V SD mu ni uspelo »priti na konja«
Toda preden se posvetimo ustanovitvi Prebiličeve »novoobrazne« stranke, spomnimo na nekatera dejstva, o katerih smo sicer že pisali. Prebilič je bil še leta 2008 »as iz rokava« tedanje SD, saj je bil občinski svetnik v Kočevju (očitno pa ne kandidat za poslanca, saj je bilo Kočevje rezervirano za Janka Vebra), povrh vsega pa je tudi vodil strankin odbor za obrambo. Ne glede na zmago SD tistega leta pa je tedanji predsednik stranke in premier Borut Pahor za obrambno ministrico imenoval Ljubico Jelušič, Prebiličevo somentorico pri doktoratu, in ne Prebiliča. Slednji je nato zapustil stranko in že leta 2010 prvič uspešno kandidiral za kočevskega župana, pri čemer je ugnal tedanjo staro kočevsko korifejo SD Vebra. Slednji pa tudi ni več član SD, mu je pa za kratek čas uspelo postati obrambni minister, kar Prebiliču nikoli ni uspelo, čeprav ima akademsko izobrazbo s področja obramboslovja. No, Prebilič je tudi po izvolitvi za župana nadaljeval s poslanstvom predavatelja na katedri FDV za obramboslovje, kot kočevski župan pa je očitno znal dobro navezati stike tudi z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve, saj se je velikokrat udeležil vsakoletne decembrske proslave v Kočevski Reki ob obletnici postroja TO v času pred plebiscitom.
Leta 2011 se je zadnji hip umaknil
V obdobju svoje strankarske »neodvisnosti« se je Prebilič močno angažiral kot zelo vpliven funkcionar Skupnosti občin Slovenije, pri čemer so mnogi ugibali, ali bo nemara on iniciator »županske« stranke, ki naj bi združevala tudi nestrankarske občinske svetnike. To se je vsaj delno uresničilo pred volitvami leta 2011, ko je bilo ustanovljeno Gibanje za Slovenijo, vodil pa ga je tedanji bohinjski župan Franc Kramar. Prebilič je postal podpredsednik, stranka pa ga je celo ponujala kot premierskega kandidata. Vendar se nato ni odločil za poslansko kandidaturo, tako da je tudi njegova premierska vloga padla v vodo. Kramar je kasneje postal znan po tem, da je bil izvoljen za poslanca na listi SAB, vendar je po hudi bolezni konec januarja 2021 umrl, tako da je njegov poslanski stol lahko zasedla tedanja predsednica stranke, danes članica Gibanja Svoboda Alenka Bratušek, ki se izvirno ni uvrstila v parlament. Zaradi tega so jo nekateri klicali celo »Črna mamba«. No, županska stranka Gibanje za Slovenijo pa je utonila v pozabo, a ideja je ostala živa: letos jo je znova obudil hrastniški župan Marko Funkl ob pomoči nekdanje poslanke LMŠ Jerce Korče.
Na volitvah leta 2011 je Gibanje za Slovenijo podprlo 3.339 volivcev ali 0,3 odstotka glasujočih, zanjo je med drugim kandidirala tudi Nada Pavšer. Kot je znano, je bilo prav na teh volitvah največ negotovosti glede mandatarja. Takrat je zmagala prva projektna stranka »novih obrazov«, to je Pozitivna Slovenija, vendar so pogajanja Zorana Jankovića z drugimi strankami o sestavi koalicije spodletela. Nazadnje pa je skupina drugih strank sestavila »koalicijo za izhod iz krize« in na čelo vlade postavila Janeza Janšo, dokler omenjene vlade ni spodkopal tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič s poročilom, v katerem je »vsegliharsko namočil« tako Janšo kot Jankovića. Toda omenjeno poročilo o premoženjskem stanju je bilo v resnici namenjeno le politični likvidaciji Janše in je nato postalo podlaga za kazenski pregon v zadevi Trenta. Ta pregon pravno gledano še vedno traja, saj je po letošnji oprostilni sodbi v zadevi Trenta Specializirano državno tožilstvo vložilo pritožbo, botri pa računajo, da bi morebitna razveljavitev sodbe padla v čas tik pred volitvami, zato Svoboda zdaj pritiska na Sodni svet z zakonodajnimi spremembami, ki bi še zmanjšale že tako ali tako okrnjeno neodvisnost sodstva.
Dialektika Milana Kučana
V vseh teh letih je Prebilič dobro unovčil svojo prepoznavnost, saj se je leta 2022 celo potegoval za položaj predsednika Republike Slovenije, nato pa uspešno kandidiral na listi stranke Vesna za evropskega poslanca, medtem ko je kočevsko občino pustil v precej bednem stanju. Njegova osrednja ideja je bila, da si za svojo »neodvisnost« pridobi naklonjenost zadnjega »varuha grala« Milana Kučana. To mu je uspelo le delno, ker Kučan še vedno računa na Roberta Goloba, očitno pa namenja Prebiliču vlogo »rezervista«, ki bi lahko pridobil nekaj levih glasov za nadaljevanje vladanja tudi po volitvah prihodnje leto. Ne pozabimo namreč, da je Golob leta 2022 zmagal v vlogi nekakšne »sinteze« ob spopadu »teze« (prejšnja koalicija) in »antiteze« (nenačelna koalicija stare levice in »desnih« anticepilcev). Očitno sedaj Prebilič računa, da se bo vmešal v dialektični spopad med Svobodo in SDS, vendar na isto karto igrajo tudi Logarjevi Demokrati. No, ta dialektični spopad je vendarle le fikcija, ki jo producira propagandni stroj globoke države. Vseeno pa Prebilič v vrstah Svobode vzbuja precejšnje nelagodje, saj se dejansko bori za isti del volilnega bazena. Nič čudnega, da so ga v Odlazkovem Reporterju označili tako rekoč za hijeno. Nervoza pa je še dodatno narasla po tistem, ko je zaradi Trumpovega posredovanja v bližnjevzhodnem konfliktu spodletel načrt, da bi z uvozom »izraelskega genocida« v notranjo politiko spustili čim več megle in hkrati s tezo o genocidu obremenili zlasti SDS.
Reciklaža starih kadrov
Je pa prav ustanovni kongres Prebiličeve stranke, ki je zadnji hip dobila ime Prerod (najprej so želeli registrirati ime »Gremo!«, vendar se je izkazalo, da je ime že zasedeno), dejansko pokazal, za kaj gre glede na kadrovsko sestavo organov stranke in tudi na Prebiličeve izjave, da se ne želi koalicijsko povezovati z Janševo SDS. Iz kadrovskega bazena prejšnje vlade pa je vendarle »snel« nekdanjega ministra za zdravje Janeza Poklukarja pa tudi precejšen del politikov iz nekdanjih »novoobraznih« strank in nekaterih starih korifej, od katerih so nekatere celo izginile iz registra strank: LDS, Zares, Pozitivna Slovenija, SAB, SMC, LMŠ in Svoboda. Tako se je na kongresu pojavil Andrej Bertoncelj, znani finančni minister, ki je napovedal svoj odstop praktično tik pred tem, ko je Marjan Šarec »vrgel puško v koruzo«. No, pojavila sta se tudi prvotna snubca Funklove županske stranke Brane Golubovič, prav tako LMŠ, in nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj, poleg tega pa še dva nekdanja obraza SMC Mitja Bervar (bil je celo šef državnega sveta) in nekdanji poslanec iste stranke Dragan Matić. In seveda tudi Koražija, pa nekdanji šef DVK in v preteklosti poslanec LDS Dušan Vučko in nekdanja mariborska poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, ki ji je lokalni primat v Svobodi »ukradla« še bolj divja Lena Grgurevič. Skratka, stranka »rezervistov«, ki naj bi pobirala ostanke Svobode. Kako resno jo bodo vzeli botri iz ozadja, se bo pokazalo v naslednjih tednih z javnomnenjskimi raziskavami.
Ga botri držijo v šahu?
Vsekakor pa velja spomniti na Prebiličeve izjave, da ne želi biti mesija, pač pa preseči »logiko dveh polov« in se predstaviti kot alternativa aktualni politični ponudbi. Kot »sinteza« torej med »tezo« in »antitezo«. No, hkrati pa seveda izključuje povezovanje v prihodnosti z največjo opozicijsko stranko. To potrjuje naša ugibanja, da bo skušal prevzeti vlogo, ki so jo pred njim imeli že vsi »novi obrazi«. In po vsakem takšnem projektu je sledilo večje razočaranje. Gre torej za novo veliko prevaro s ciljem zadržati oblast v svojih rokah. Sicer pa je že samo po sebi nelogično, da bi Prebilič ugodno pozicijo in odlično plačo v Bruslju zamenjal za angažiranje v državni politiki – razen če mu botri na hrbtu držijo pištolo ali ga zaradi preteklih dolgov držijo za »prašnike«.
Dr. Sebastjan Jeretič: Gre za nadaljevanje protijanšističnih projektov
Dr. Sebastjan Jeretič: »Prerod je ubral srednjo pot med novimi in starimi obrazi. To je vsekakor bolje kot nekateri drugi amaterski projekti zadnjega desetletja, saj je tudi politika obrt in so za opravljanje pomembnih državnih funkcij nujne izkušnje. Pri tem je nekaj oseb, ki jih zelo cenim, nekaj pa takih, ki se mi na podlagi preteklih izkušenj zdijo precejšen minus tega projekta. Vsekakor gre za stranko, ki bo zelo leva in je ne vidim v sredini, kar je jasno že iz prve poteze predsednika stranke Vladimirja Prebiliča, ki je pot novemu političnemu projektu tlakoval s trdim protijanšističnim izključevanjem. Gre torej za nadaljevanje protijanšističnih projektov, pri čemer je novo le malce več dosedanjih izkušenj kadrov iz druge ali tretje vrste politike. Ne glede na poskus distanciranja od Roberta Goloba je na tisti strani odprt manevrski prostor s formulacijo, da bo zaradi kršitev integritete težko sodelovati z njim, ne pa nemogoče kot s SDS. Torej je jasno, da je glas za Prebiliča dejansko glas za nov mandat Goloba.«
Dr. Jože Možina: Nov levičarski satelit po meri Milana Kučana
Dr. Jože Možina: »Kot se je na ustanovnem kongresu stranke Prerod Vladimirja Prebiliča pokazalo, gre za politični projekt, bolje rečeno slepilni manever, ki ga Slovenija ob sedanji zmedi Golobove vlade res ne potrebuje. Dr. Prebilič je precejšnje razočaranje. Pred leti je še deloval konstruktivno, spoštljivo do drugače mislečih. Spomnim se njegovega govora na osamosvojitveni proslavi v Kočevju, ki je bila na visoki ravni, sploh za politika iz kroga postkomunistične levice. A kot je videti sedaj, je stopil korak nazaj v preteklost, pod peruti preživele ideologije razdora. Če sodimo po izjavah in članstvu, je pod njegovim imenom ustanovljen le nov levičarski satelit po meri Milana Kučana, saj so bile namesto povezovanja vseh sposobnih ljudi prve besede Vladimirja Prebiliča, še preden je imel stranko, besede ločevanja in izločanja, in to največje politične stranke, ki je objektivno in dokazljivo do sedaj najbolje vodila državo, sploh v kriznih časih. Žal gre le za lovilno mrežo, postavljeno za tiste razočarane volivce Roberta Goloba, ki bodo, šokirani ob nesposobnosti, škodljivosti in lažeh svojega idola, na prihodnjih volitvah obrnili hrbet lažnem preroku. Kučanov krog računa, da bo večino odpadnikov prevzel Prebilič, ki bo potem skupaj z ostankom Svobode oblikoval novo, (v bistvu staro) levo vlado. Za ta manever, ki bi pomenil še 4 leta uničevanja države in prihodnosti njenih državljanov, bi leva opcija bržkone potrebovala še katero manjših strank. Če bodo volivci dojeli te manipulacije, ki se nam s presledki dogajajo že 30 let, se ta scenarij ne bo izšel.«
