Kemijski inštitut poskuša panično pokazati, da substanca, ki so jo prodajali farmacevtskemu podjetju Krka, ni bila vezana na Kemijski inštitut in da niso bili vmešani v posel s francoskim podjetjem Phosphoenix, katerega solastnika sta (bila) dr. Stephan in dr. Moharjeva.Kemijski inštitut poskuša panično pokazati, da substanca, ki so jo prodajali farmacevtskemu podjetju Krka, ni bila vezana na Kemijski inštitut in da niso bili vmešani v posel s francoskim podjetjem Phosphoenix, katerega solastnika sta (bila) dr. Stephan in dr. Moharjeva.
Nedavno smo pisali, da (nepravnomočno) obsojeni libanonski kemik (s francoskim potnim listom!) dr. Michel (Massoud) Stephan piše strokovne članke iz pripora na Povšetovi. Spomnimo. Gre za strokovni članek v angleškem jeziku s področja kemije, objavljen 6. maja letos v znanstveni reviji Organic Letters, ki jo izdaja American Chemical Society (Ameriško kemijsko združenje). Pod omenjeni članek, ki govori, preprosto rečeno, o katalizatorjih (prav katalizatorji so tisti, ki lahko pomagajo heterociklično spojino spremeniti tudi v kakšno prepovedano drogo), so se podpisali Andrej Emanuel Cotman, Matic Lozinšek, Baifan Wang, Michel Stephan in Barbara Mohar (https://pubs.acs.org/doi/pdf/10.1021/acs.orglett.9b01069).
Zadeva Stephan je mednarodna zadeva
Kot nam je znano, je članek v Demokraciji povzročil precej nejevolje pri vpletenih, smo pa takrat zapisali, da je eden od mogočih razlogov, da smo bili na angleški članek opozorjeni, ta, da Kemijski inštitut poskuša panično pokazati, da substanca, ki so jo prodajali slovenskemu farmacevtskemu podjetju Krka, ni bila vezana na Kemijski inštitut in da niso bili vmešani v posel s francoskim podjetjem Phosphoenix, katerega solastnika sta (bila) dr. Stephan in dr. Moharjeva. Kot je znano, teh poslov ni raziskoval nihče, niti slovenski organi pregona, niti Kemijski inštitut, niti Krka, čeprav so bili med sojenjem dr. Stephanu večkrat omenjeni sporni denarni tokovi. Verjetno resnica ni v interesu nikomur od naštetih, je pa zadeva Stephan zagotovo pljusknila čez meje Slovenije, saj smo na sodišču izvedeli, da so prisluhe dr. Stephanu iz arabščine prvi prevajali Američani. Tega osrednji mediji niso obešali na veliki zvon, kot tudi ne tega, da je sodnik Zvjezdan Radonjić (v zadevi Novič), ko je bral spis Stephan, izpostavil, da je celo Nizozemska zahtevala te spise zaradi poslov glede bogatitve heroina (!).
Krka odgovarja
Vrnimo se k strokovnemu članku v ameriški reviji. Bralcem Demokracije smo namreč dolžni odgovore na vprašanja, ki smo jih poslali vpletenim. Podjetje Krka smo spraševali, ali je substanca, ki jo omenja pričujoči angleški članek, tista, ki jo je Krka kupovala od Kemijskega inštituta. Kaj so kupovali, če tega niso naročili? Zakaj Krka ni omenjena v članku, če je Kemijski inštitut sintezo prenesel v Krko? Zanimalo nas je tudi, kje in kako so ugotavljali, da katalizator, ki ga je Kemijski inštitut izdelal, dela tisto, kar so hoteli. Iz Službe za odnose z javnostmi Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto so nam odgovorili: »Krka je s Kemijskim inštitutom pogodbeno sodelovala na področju razvoja postopkov z uporabo katalizatorjev. Rezultate pogodb Krka vedno preveri v lastnih laboratorijih. Substanca, ki jo navaja članek, ni bila predmet pogodbe ali nabave.«
Kemijski inštitut odgovarja
Glede dr. Barbare Mohar pa smo Kemijski inštitut vprašali, ali je delo v povezavi z angleškim člankom opravljala na Kemijskem inštitutu. V primeru pozitivnega odgovora bi nam morali pojasniti, kako so to substanco prodajali prek podjetja Phosphoenix − prosili smo za pogodbo Kemijskega inštituta in Phosphoenixa. Dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, nam je glede dr. Moharjeve odgovoril: »Delo v omenjenem članku je del doktorske disertacije Andreja Emanuela Cotmana, kateremu je bila dr. Barbara Mohar mentorica in je bilo opravljeno na Kemijskem inštitutu. Tudi nas je presenetila navedba Michela Stephana kot soavtorja in navedba njegove inštitucije. Navedba inštitucij pri dr. Barbari Mohar sicer ni sporna. Ima zapisani dve inštituciji. Prva, ki se nahaja v glavi članka, se nanaša na mesto kjer je raziskava potekala, korektno je naveden Kemijski inštitut. Kot druga je navedena inštitucija, kjer je trenutno zaposlena (angl. Present adress), to je podjetje Phosphoenix SARL iz Francije. Navedba inštitucije Kemijski inštitut pri dr. Michelu Stephanu je po našem mnenju lahko sporna. Dr. Stephan ni zaposlen na Kemijskem inštitutu od leta 2010 in delo, predstavljeno v članku, po vsej verjetnosti ne izhaja iz obdobja, ko je še delal na inštitutu. Za pravilnost zapisa inštitucij avtorjev članka je odgovorna korespondenčna avtorica, t.j. dr. Barbara Mohar. Znanstveni svet Kemijskega inštituta je o navedbi inštitucij na omenjenem članku razpravljal na svoji 14. redni seji 22. 5. 2019 in sklenil, da bo dr. Moharjevo pozval k pojasnilu navedbe inštitucije in čimprejšnji popravi navedbe inštitucij v primeru dr. Stephana.«
Ali je imel Kemijski inštitut pogodbo z dr. Michelom Stephanom ali le s Phosphoenixom?
Odgovor na drugo vprašanje glede substance, ki so jo prodajali prek podjetja Phosphoenix, pa direktor Kemijskega inštituta zapiše: »Kemijski inštitut na trgu nudi izključno storitve raziskav, kemijskih analiz in testiranj, ne prodaja pa kemikalij ali učinkovin fizičnim ali pravni osebam. Spojine, ki jih sintetiziramo v raziskavah, v tem primeru ne ene substance, ampak vrste spojin, ne prodajamo, ampak jih po izvedeni raziskavi ustrezno hranimo na inštitutu. S podjetjem Phosphoenix ne posluje. V zadnjih dvanajstih letih nismo s podjetjem Phosphoenix podpisali nobene pogodbe ali sporazuma, ima pa s podjetjem Phosphoenix Kemijski inštitut sklenjene sporazume oz. pogodbe, ki izhajajo iz časov do leta 2010, ko je bil dr. Michel Stephan zaposlen na Kemijskim inštitutu. Pogodbe so vam na vpogled na Kemijskem inštitutu. Seznam pogodb in sporazumov: – pogodba št. 22/03-L08 o sodelovanju in sofinanciranju pri izvajanju raziskovalnega projekta, ki ga je financiralo takratno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (projekt št. L1-5225-0104-03), podpisana dne 17. 2. 2003, in aneks k tej pogodbi št. 71/04-L08 za l. 2004, podpisan dne 25. 3. 2004;- dva sporazuma o nerazkrivanju informacij, podpisana dne 19. 7. 2005 in 7. 2. 2006;- sporazum o patentiranju skupnega izuma (Agreement 404/07-U about the patenting of a joint invention, podpisan dne 4. 12. 2007).«
Dr. Moharjeva molči
Korespondenčno avtorico angleškega članka dr. Barbaro Mohar pa smo vprašali, ali je projekt delala na Phosphoenixu. Če ga je, kdaj in koliko časa je bila službeno odsotna s Kemijskega inštituta, da je lahko izvedla projekt. Odgovora do danes nismo prejeli.
Komentar in ocena
Po prebranih odgovorih na vprašanja smo se odločili, da jih komentiramo in podamo oceno. Kot nam je znano, se je po omenjeni seji Znanstvenega sveta (ZS) Kemijskega inštituta sešel tudi Upravni odbor (UO) Kemijskega inštituta, ki ga vodi dr. Aleš Mihelič, sicer predstavnik podjetja Skupina Gorenje, kjer pa se o tej problematiki niso pogovarjali. »Imamo mnogo pametnejšega dela,« je izjavil eden od delegiranih članov UO. Ob tem se nam postavlja vprašanje, kdo delegira člane v UP tega največjega znanstvena inštituta v državi. Prav tako molči minister Jernej Pikalo, pristojen za to področje. Sicer pa je odgovor Kemijskega inštituta aboten, sklep ZS pa še bolj, ker je dr. Barbara Mohar že vse pojasnila in v pisni obliki (angleški članek) verodostojno predstavila, saj so institucije pravilno navedene. Nejasnosti pa so glede dr. Michela Stephana, ker ne vemo, ali je svoje delo opravil pred prihodom mladega raziskovalca, to je dr. Andreja Emanuela Cotmana, ki je na inštitut prišel leta 2013. Očitno je dr. Cotman v disertaciji opisal že opravljeno delo ali pa ga je le ponovil. Za pravilen in dostojen odgovor na slednje vprašanje pa so nujno potrebni podatki o pogodbah s Phosphoenixom v času bivanja dr. Stephana na Kemijskim inštitutu, do leta 2010 torej.
Nova vprašanja
V drugem odgovoru odgovorni inštituta omenja le datume začetka dela dr. Stephana, ne pa vsebine pogodbe in aneksov. Prav tako ne izvemo nič o delovanju dr. Stephana na Kemijskem inštitutu, kot je njegova pozicija, naziv itn., in sicer od leta 2001 do 2010. Obvezno bi bilo napisati tudi urno postavko financiranja na posameznih pogodbah za dr. Stephana. Prav tako bi bilo treba vedeti, ali je dr. Stephan sploh sodeloval pri pogodbah takratnega ministrstva za znanost in tehnologijo ter zakaj in kako.Vprašanje, ki se nam postavlja, je tudi, ali je imel Kemijski inštitut pogodbo z dr. Stephanom ali le s Phosphoenixom. Če jo je imel s Phosphoenixom, pomeni, da je moral dr. Stephan prostore na Kemijskim inštitutu najeti, za kar bi moral plačevati določeno vsoto denarja (infrastruktura, instrumenti laboratorija, oprema, kemikalije). Vse to bi sicer moral predstaviti že takratni direktor Kemijskega inštituta dr. Peter Venturini kot tudi sodelovanje dr. Moharjeve in dr. Stephana v takratnem laboratoriju L08, kar je, kot je razvidno iz odgovorov, plačevalo takratno ministrstvo za znanost in tehnologijo. Za razjasnitev bi bila pomembna vsebinska ocena teh pogodb in seveda celovita finančna slika. Prav tako je zanimiv omenjeni aneks k tej pogodbi, kjer sta vključena tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in ministrstvo za tehnologijo. Je šlo za dogovor med njimi?
Sklep
Naj sklenemo. Odgovora Kemijskega inštituta bi morala biti povezana in obrazložena, drugače sta brezpredmetna in zahtevata dodatna pojasnila, a ne dr. Moharjeve, temveč ZS, UP, kadrovske službe Kemijskega inštituta in ARRS. Prav tako je vprašljiv podatek o delu mladega raziskovalca dr. Cotmana ter njegovem doktorskem delu – ali je ta prepisan, ponovljen? ZS je sicer kljub svoji apatičnosti spraševal o datiranju dela, a odgovor bi moral podati mladi raziskovalec, ki bi moral pričati tudi o sodelovanju z dr. Stephanom pri sestavljanju disertacije. Če razumemo prav navedene pogodbe, je bil v času dela mladega raziskovalca njemu nadrejeni dr. Janez Plavec, saj je bil L-08 leta 2011 razpuščen. Se pravi, dr. Stephan po letu 2010 ni imel kaj iskati na Kemijskem inštitutu, še več, imel je celo prepoved vstopa na Kemijski inštitut. V primeru, da je sodeloval, mora dr. Moharjeva najmanj odgovarjati za svoje mentorstvo tako ARRS kot Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT). In še za konec: kot nam je znano, direktor Kemijskega inštituta noče imenovati etične komisije, ki bi sporno delovanje na omenjenem inštitutu raziskala. Zaradi vsega zapisanega smo vpletene zaprosili za dodatna pojasnila.
Več sledi …
(Članek je objavljen v novi številki revije Demokracija.)
