Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Poslanec SDS Jure Ferjan je na ministrstvo za pravosodje naslovil pisno poslansko vprašanje, ki se nanaša na povečanje izrazitega nasilja nad predstavniki zakonodajne veje oblasti, od žaljenja, pljuvanja do groženj in drugega nasilja. Takšno nasilje je namreč skokovito naraslo v koraku z nasilnimi protesti.
V poslanskem vprašanju je poslanec spomnil, da Kazenski zakonik (KZ-1) v 353. členu določa sankcije za nasilje zoper najvišje predstavnike države, in sicer: “Kdor, zato da bi ogrozil opravljanje nalog v demokratični ureditvi ali varnost Republike Slovenije, ugrabi koga od najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali stori zoper njega ali njegovega bližnjega kakšno drugo nasilje ali napade njegove uradne prostore, zasebno stanovanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.”
Nasilni protesti proti pogoju PCT in cepljenju proti covidu-19, poleg uničevanja po prestolnici, generirajo sovraštvo do drugače mislečih in pod pretvezo boja za svobodo in človekove pravice, v resnici te kršijo in teptajo ter z žalitvami in grožnjami netijo nestrpnost in vnašajo razdor v slovensko družbo, je kritično poudaril Ferjan in v zvezi s tem postavil naslednja vprašanja:
1. Koliko postopkov je posamezno sodišče v Republiki Sloveniji obravnavalo zaradi (morebitnih) kršitev 353. člena Kazenskega zakonika? Koliko pravnomočnih odločitev je sprejetih in s kakšnim epilogom?
2. V 353. členu Kazenskega zakonika je med drugim besedna zveza oz. termin “drugo nasilje”. Zanima me stališče oz. razlaga ministrstva za pravosodje, kaj se uvršča pod termin “drugo nasilje”? Ali pod “drugo nasilje” lahko uvrstimo žaljenje, pljuvanje in grožnje poslankam in poslancem Državnega zbora RS?
3. Kako ministrstvo za pravosodje ocenjuje tovrstno zakonodajo, glede na dosedanjo (sodno) prakso? Kje so problemi oz. možnosti izboljšave?
4. Kakšne so kazni za nasilje zoper najvišje predstavnike države v drugih državah članicah EU? Prosim tudi za navedbo nekaj konkretnih primerov pravnomočnih odločitev.
