11.5 C
Ljubljana
torek, 16 aprila, 2024

Poslanec Jože Tanko: Cerar je nesposoben ter deluje kot užaljen in maščevalen otrok!

O delovanju sedaj že razpuščenega Državnega zbora Republike Slovenije in aktualnem političnem dogajanju smo se pogovarjali  z vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ter izkušenim in prekaljenim poslancem Jožetom Tankom.

Gospod Tanko, naj začneva z oceno delovanja sedanje, pravzaprav že nekdanje razpadle leve vladne koalicije, ki so jo sestavljale stranke SMC, DeSUS in SD. Kako ocenjujete njihovo triinpolletno vladanje?

Kot izjemno slabo. Da iz te vlade ne bo nič, smo začutili že na začetku mandata, ko je začela s čistko v opoziciji. Menda so mislili, da bodo z odstranitvijo enega ali več poslancev SDS rešili probleme te države. Sicer pa je tisto, kar je vezano na ukrepe vlade, preverljivo s podatki in ti kažejo izrazito poslabšanje na skoraj vseh področjih. Čakalne dobe v zdravstvu se daljšajo, preiskave najhujšega bančnega in »zdravstvenega« kriminala stojijo, mnoge so pred zastaranjem, na najpomembnejše funkcije v SDH, DUTB in druge družbe se po izbiri koalicije nastavljajo kadri iz preteklih afer itd. Pravzaprav ni področja, za katerega bi lahko rekli, da je izboljšanje posledica ukrepov Cerarjeve vlade in koalicije. Teh niti ni bilo pričakovati, saj je predsednik državnega zbora Milan Brglez nedavno izjavil, da koalicija ne deluje že od lanskega januarja. Iz te izjave se vidi, da je ta mandat en sam blef. Prej pa so tako ali tako samo preučevali in razmišljali.   

Miro Cerar je sredi marca predčasno odstopil z mesta predsednika vlade. Pred tem je bil dolga leta pravni svetovalec v državnem zboru. Bi bilo bolje, če bi ostal pri tem?

Saj ni tako moteče, da je odstopil. Na žalost je to storil veliko prepozno. Če bi dal kaj na stroko in načela pravne države, s katerimi je osvojil volitve, bi odstopil že po nekaj mesecih mandata, ko je izgubil prvo bitko na ustavnem sodišču, saj je podprl odločitev leve politične večine v državnem zboru, da se ugotovi prenehanje mandata izvoljenemu poslancu Janši. Morda se sedaj bolje vidi, da tudi njegovo honorarno delo v državnem zboru ni bilo strokovno, ampak v veliki meri politično motivirano. 

Po Cerarjevo naj bi bila kaplja čez rop oziroma vzrok za njegov predčasni odstop odločitev sodišča, da je treba ponoviti referendum o drugem tiru zaradi neenakopravnega financiranja predreferendumske kampanje. Referendum bo tako 13. maja. Kakšno je vaše stališče glede zakona o drugem tiru?

Če celo vlada trdi, da se bo graditev 2. tira nadaljevala ne glede na izid referenduma, potem mora biti vsakomur jasno, da zakon dejansko sploh ni bil potreben. In res ni prav nobene potrebe, da se vsak tak odsek gradi po posebnem zakonu. Zakon potrebujejo tisti, ki bodo na njegovi osnovi pobrali mastne marže pri tej investiciji in morebitna bremena kasnejših preiskovalnih postopkov z osebne odgovornosti  preložili na izsiljeno politično odločitev v državnem zboru.

Kako pa ocenjujete delovanje sedaj že razpadle vladne koalicije v državnem zboru v primerjavi s prejšnjimi vladnimi koalicijami? Vemo, da so se v začetku mandata ukvarjali predvsem z odvzemom poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu Janši …

Slabo. Bilo je izjemno veliko leporečja, pripisovanja zaslug za rezultate drugih, pa zelo malo narejenega. Praktično nobena predvolilna obljuba ni bila uresničena. Podobno kot v mandatu Boruta Pahorja. Bilo pa je veliko kazanja s prstom na fiktivne napake drugih. Tudi tej vladi sta bila Janša in SDS glavna motnja in izgovor, da ni bila sposobna ničesar uresničiti. In kar je še bolj žalostno, boj proti Janši in SDS bo tudi v prihodnjem mandatu glavno gibalo levice in njenih prikritih zaledij. Židan, Šarec, Erjavec, Janković … so že kampanjo tako zastavili. Prav preprečitev zmage Janše in SDS je njihova edina programska točka, na kateri gradijo predvolilno mobilizacijo.

 

Kot vodja poslanske skupine ste bili član kolegija predsednika državnega zbora. Kako ocenjujete ravnanja predsednika državnega zbora Milana Brgleza?

Kot izrazito politično motivirana in marsikdaj tudi nevredna dejanja nekoga, ki se ima za demokrata. Sploh če predseduje parlamentu. Je tipičen, brezobziren izvajalec politike naravnega prava zmagovalcev. Predpisana pravila za njegove poslance velikokrat niso veljala, naša opozorila pa niso zalegla. Tipičen predstavnik zagovornikov dvojnih meril.

42 1 joze tanko

Ste bili presenečeni, da se je tako močno zavzemal za priznanje Palestine, da je celo kršil poslovnik državnega zbora?

Ne. Tudi v tem primeru je pokazal svoj značaj. Tri leta je njegova politična skupina SMC blokirala priznanje Palestine, a tisti trenutek, ko se je ameriški predsednik Trump odločil, da preseli ameriško veleposlaništvo v Jeruzalem, se mu je »razlil žolč« ter je prek Levice in še nekaterih drugih poskušal v nasprotju z vsemi procesnimi pravili  izsiliti odločitev državnega zbora. Ni prvič, da je kljub nedvoumnemu stališču zakonodajnopravne službe, ki ga je odločno opozorila na kršitve, ravnal popolnoma drugače. Podobno je ravnal tudi v primeru kraje mandata Janši, a tudi tedaj ni zmogel prevzeti odgovornosti za svojo neustavno odločitev, četudi so Cerar, Brglez in vsi poslanci SMC in preostale koalicije imeli polna usta spoštovanja pravne države. Kot da zanje veljajo drugačna, sprotno prirejena pravila in ne tista, ki veljajo za opozicijo ali drugorazredne državljane.

Naj se dotakneva še dela parlamentarnih preiskovalnih komisij. V državnem zboru ste soglasno podprli ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije za TEŠ 6, ki jo je vodil Matjaž Hanžek. Vse vlade od 2004 do 2012 naj bi bile ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnih ministrih Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. Državni zbor je proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva. Pričakujete v zvezi s tem sodni epilog?

Moralo bi do njega priti. Politična odgovornost je jasno določena. Da  tedaj Pahorjeva vlada kljub spremenjenim okoliščinam na trgu elektrike in kljub jasnim opozorilom poslancev SDS in stroke ni ustavila investicije, je plod pritiskov politikov šaleškega lobija Bojana Kontiča in Srečka Meha ter njunega zaledja. O pritiskih nanj je govoril tudi tedanji predsednik vlade Borut Pahor, grozili so mu celo z odstavitvijo. A namesto da bi Pahor dal zgled ter za svoje nedelo oziroma slabo opravljeno delo in neukrepanje prevzel odgovornost in odstopil, se dela nevednega in krije tudi vse, ki so sodelovali pri tem in drugih kriminalnih dejanjih, npr. v zdravstvu ali bankah.

Sicer pa so projekt TEŠ 6 zastavili tehnološko nestandardno in izredno razkošno. Preplačil je bilo enormno veliko, veliko denarja je poniknilo na računih mnogih, ki še danes dobivajo visoke plače iz javnih oziroma državnih podjetij, namesto da bi jih suspendirali in priprli. Preiskave potekajo prepočasi in velika verjetnost je, da bo zadeva zastarala.

42 3 joze tanko

V sklepnem poročilu zdravstvene preiskovalne komisije, ki jo je vodila poslanka SDS Jelka Godec, je komisija navedla, da so vsi zdravstveni ministri od 2003 do 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu. Kolar Celarčeva pa je po ugotovitvah komisije tudi subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti že na podlagi vmesnega poročila. No, kljub temu je Kolar Celarčeva prestala kar dve interpelaciji, ki ste ju proti njej vložili poslanci SDS. Kako si to razlagate?

Problem je nepopolna, nedodelana zakonodaja. Še mnogo večji problem pa so kadri, ki jo kršijo in je ne izvajajo v skladu z načeli dobrega gospodarja. Treba je biti tudi objektiven. Za marsikatera nezakonita dejanja se dolgo ni vedelo, zato se tudi ni ukrepalo ali izboljševalo pravnih podlag. A ko so se nezakonita in kriminalna dejanja razkri(va)la, je bila osnovna naloga resorne ministrice Milojke Kolar Celarc in Cerarjeve vlade kot celote, da ukrepa. Žal se to ni zgodilo, ministrica in vlada sta dopustili, da so se preplačila nadaljevala. Bolj ali manj vsa imena, ki so pri treh poslih sodelovala, so ostala na svojih položajih.

Da v Cerarjevi SMC, Židanovi SD in Erjavčevem DeSUS nobene od interpelacij Milojke Kolar Celarc niso podprli, kaže njihovo neposredno odvisnost od globoke države, prikritih mrež, ki izčrpavajo namenska sredstva zdravstvene in drugih blagajn ter jih namenjajo za levičarske politične projekte in osebno bogatenje. T. i. boj za enakopravnost, enako obravnavo, enako dostopnost, enake pravice, itd. so samo cenene levičarske parole za naivne, saj veliko javnega denarja prav pod takimi krinkami ponikne na računih rdečih aristokratov. Kot povsod po svetu. Ker je ministrica ohranjala tako stanje, je bila za to koalicijo nedotakljiva. Bolniki so bili zanje postranskega pomena. Čim bolj so se daljšale čakalne dobe, več denarja je ostajalo globoki državi.

 

Državni zbor je potrdil tudi končno poročilo, ki ga je pripravila

bančna preiskovalna komisija pod vodstvom Anžeta Logarja, v katerem med drugim ugotavlja, da sta nekdanji upravi NLB in Nove KBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja in da so vlade od 2004 naprej objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja. Kako si razlagate to, da poslanci SD tega poročila niso podprli?

Nič ni kazalo, da se bo zgodilo kaj takega. SD je pri delu komisije sodelovala, prav tako so sodelovali v  dosedanjih razpravah in imeli  stališče. Najbrž so dobili kakšen nasvet zunanjih svetovalcev. Morda se bo sporočilo praznih sedežev SD razodelo v naslednjih tednih. Upam pa, da se bodo preiskovalni organi resno lotili bančnega kriminala. Razkritih dejstev, dokazov in imen je dovolj. Je pa neobičajno, da se prav pri vseh velikih kriminalnih zgodbah zadeve skoraj ne premaknejo z mrtve točke. Vedno najdejo razloge, zakaj je to tako.

Aprila, ko je vlada opravljala le še tekoče posle, in potem ko je predsednik republike že razpustil državni zbor in razpisal volitve, je isti državni zbor še kar naprej sprejemal zakone, ki bodo imeli neposredne finančne učinke. Očitno je, da so predvsem poslanci iz vrst SMC in Levice kar tekmovali, kdo bo predlagal predvolilno čim bolj všečen zakonski predlog. Za dolgoročne finančne posledice za državo pa jim je bilo ob tem očitno malo mar …

Ja, ko je večina poslancev SMC spoznala, da se bliža konec mandata in da nimajo kaj pokazati, se je nenadoma zavedela, da jih nikoli več ne bo 36 sedelo v parlamentu. Med njimi se je vnel boj za tistih nekaj mest, ki naj bi jih po anketah dobila SMC. Ob vlaganju zakonov so kar pozabili na kriterije, ki so jih postavljali SDS. Tisti poslanci SMC, ki so najbolj vneto prebirali mnenja vlade, v katerih je Cerarjeva vlada našim zakonom neutemeljeno očitala nesistemskost, necelovitost, finančno nevzdržnost … in so jih zaradi tega zavračali, so bili najbolj dejavni pri vlaganju prav takih zakonov. Žal jim je uspelo sprejeti nekaj zakonskih spačkov, večino pa nam jih je uspelo ustaviti.

Državni zbor bi moral 24. aprila začeti izredno sejo, na kateri bi odločal o kar 14 zakonskih predlogih in o enem predlogu za avtentično razlago zakona, a se je zapletlo že na začetku, saj poslanci niste potrdili dnevnega reda; od 79 navzočih jih je za dnevni red glasovalo 35, proti pa jih je bilo 44. Izredne seje državnega zbora tako ni bilo. V SDS ste glasovali proti sprejetju dnevnega reda. Zakaj? Ste s tem želeli ustaviti to zakonodajno norijo?

Seveda, to norijo zakonov poslancev SMC in Levice je bilo treba ustaviti, sploh ker bi prinašali predvsem finančne privilegije samo nekaterim njihovim ciljnim skupinam. Z zavrnitvijo dnevnega reda sta se strinjali tudi stranki SD in DeSUS, članici Cerarjeve koalicije. Brez njune podpore tega ne bi bilo mogoče izpeljati oziroma ustaviti.

S tem ste preprečili tudi sprejetje spornega predloga zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic, ki naj bi jih imeli pripadniki narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji …

Tudi. Prav gotovo ni dobro, da se taka nacionalno pomembna vprašanja obravnavajo na hitro, v časovni stiski, brez možnosti resne preučitve posledic in le zaradi zaradi osebnih interesov posameznih poslancev. V Sloveniji so vsem državljanom zagotovljene enake  kulturne, politične in druge pravice in ni potrebe, da bi kogarkoli privilegirano obravnavali. Sploh pa ne v časovni stiski in pod pritiskom.

42 UV joze tanko

Zakaj si je poslanec SMC Dragan Matić tako prizadeval za sprejetje tega zakona? Morda zato, ker znova kandidira za poslanca v ljubljanskih Fužinah?

Morda. Najbrž pa so tudi drugi razlogi. V Sloveniji se načrtno močno ruši slovenska identiteta, krepita pa se jugoslovanstvo in  internacionalizem. Zapostavlja se torej vse, kar diši po slovenstvu, slovenskem podeželju, trdni družini, domoljubju, delavnih ljudeh …, krepi pa se tisto, kar ruši slovensko identiteto, kar krepi skupna jedra, podpira neupravičene pravice ilegalnih migrantov, ščiti kriminal vseh oblik … To je skupna lastnost vseh levih oziroma levičarskih strank v državi. Za podporo svojim idejam pa z javnimi sredstvi bogato nagrajujejo (financirajo) še različna družbena gibanja, ki agresivno, včasih tudi nasilno vsiljujejo svoje skrajne ideje.      

Kako pa komentirate izstope nekaterih poslancev iz SMC? Tako Bojan Krajnc kot Branko Zorman sta bila pri tem precej kritična do predsednika SMC Cerarja …

Škoda, ker tega nista storila prej. Na več očitkov, ki jih naslavljata na Cerarja in SMC, smo opozarjali tudi v SDS. Če interpretiram njune izjave, SMC ne deluje demokratično, vodi jo kabinetna klika in je del oziroma produkt globoke države, ki vodi izrazito klientelistično kadrovsko politiko in ščiti privilegije elite, ki je SMC omogočila osvojitev oblasti. Cerar pa je nesposoben in deluje kot užaljen in maščevalen otrok.

Veliko tega, kar očitata SMC, velja tudi za drugi dve stranki koalicije, SD in DeSUS.

Bili ste uspešen župan Ribnice, ste poslanec državnega zbora. Dobro poznate razmerja med lokalnim in državnim nivojem. Kako kot poslanec lahko pomagate lokalnemu okolju?

Že vrsto let sem tudi občinski svetnik. Lokalno in državno politiko na vseh ravneh poznam v drobovje, zato lahko pomagam v za lokalna okolja kritičnih trenutkih. Župani mojega okraja – Ribnice, Sodražice in Loškega potoka − so se pri izpeljavi zahtevnejših projektov, ko se je kje zataknilo, pogostokrat obrnili name za pomoč. Bolj ali manj vse težave smo zadovoljivo odpravili in sprostili investicije.

Upam, da jim bom lahko kot poslanec pomagal tudi v prihodnjem mandatu. 

Bi Slovenija potrebovala pokrajine? V času prve Janševe vlade smo bili že tik pred njihovo uzakonitvijo …

Seveda jih potrebuje. Če želimo decentraliziran razvoj, je to nujno. Odločanje o pomembnem deležu javnega denarja je treba iz Ljubljane prenesti na pokrajine, ki bodo same odločale o svojih prioritetah. Vlada naj odloča le o skupnih zadevah – vojski, policiji, sodstvu … O tem, kje se bo investiralo v ceste, kanalizacijo, vodovodno omrežje in v drugo skupno infrastrukturo regionalnega in lokalnega pomena, pa naj odločajo na nižji ravni. Na ta način bodo prišli do drugačne veljave Maribor, Novo mesto, Celje, Murska Sobota in druga središča. Laže se bodo tudi povezovale s pokrajinami v sosednih državah.

Kakšni občutki vas prevevajo pred državnozborskimi volitvami 3. junija? Si upate napovedati, koliko strank in list se bo uvrstilo v državni zbor?

Sicer je nehvaležno napovedovati, a upam, da bomo na osnovi preteklega dela na državni in lokalni ravni, kvalitetnega programa in kandidatov dosegli takšno ljudsko podporo, da bomo lahko oblikovali stabilno, razvojno prodorno in socialno dovolj čutečo vlado. Čas je, da po letih levih vlad, ki so delale za nekaj odstotkov privilegirancev, dobimo vlado, ki bo nekaj naredila za množico malih ljudi, za upokojence, delavce, mlade, podeželje …   

Je čas dozorel za spremembo oblasti?

Seveda je. A to morajo prepoznati predvsem tisti, ki so bili do sedaj prezrti in razočarani in so bojkotirali volitve. Ti se morajo zavedati, da so jih levičarji s prav vsakim pompoznim projektom peljali žejne čez vodo. Če bo tem volivcem še naprej vseeno, kdo je na oblasti, ker mislijo, da so ali smo vsi enaki, do takrat ne bo pogojev, da se obrne na bolje. Ta trpeča večina volivcev, ki je bila do sedaj upognjena pripravljena prenašati vse, kar so ji namenili levičarji, si mora vzeti le nekaj minut, oditi na volišče in izbrati tisto stranko in njene kandidate, ki lahko zanje storijo največ. SDS je prava izbira.

In še vprašanje za konec. Zakaj naj ljudje volijo Slovensko demokratsko stranko? Zakaj bi bilo za Slovenijo dobro, da bi na volitvah zmagala prav SDS?

Do sedaj smo bili edina stranka v zgodovini Slovenije, ki je bila sposobna izvesti davčno reformo, s katero se je pomembno izboljšal položaj vseh državljanov, gospodarstvu pa so se omogočile investicije. Nižji davki vedno prinesejo višji neto davčnih zavezancev, zaradi česar se je izboljšal tudi njihov socialni položaj. Prav tako smo izpeljali  debirokratizacijo in uredili še marsikaj drugega.

V naslednjem obdobju bomo izvedli izboljšave na vseh področjih. Vzpostavili bomo red, zahtevali odgovornost, prekinili bomo ropanje zdravstvene blagajne in državnega premoženja, zavarovali bomo mejo pred vdori ilegalcev. Prioriteta bo slovenski državljan. Storili bomo še marsikaj drugega, kar smo zapisali v program in kar bodo prinesle okoliščine. Smo in ostali bomo stranka dejanj.

 

Intervju je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine