1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Poslanec Anže Logar razkril poročilo o nadzoru dela policije: To je pokazalo, da policija v letih 2010 in 2011 ni ustrezno opravila svojega dela pri preiskovanju iranskega pranja milijarde v NLB!

V povezavi z afero IranNLBgate prihajajo na plan nove podrobnosti. Nadzor nad delom policije je namreč pokazal, da ta v letih 2010 in 2011 ni ustrezno opravila svojega dela pri preiskovanja iranskega pranja denarja v NLB. Milijardno pranje denarja v državni NLB zaradi nedelovanja organov pregona še vedno ostaja brez epiloga.

 

Medtem ko kriminalisti nadaljujejo s ponovno preiskavo suma iranskega pranja denarja v NLB v primeru Farrokh, prihajajo na plan nove podrobnosti, ki dokazujejo, da policija v letih 2010 in 2011 ni ustrezno opravila svojega dela pri preiskovanju omenjenega primera. Spomnimo: kriminalistična policija je leta 2011 ugotovila, da v v primeru Farrokh ni šlo za pranje denarja. Vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič, ki je leta 2011 ustavil prvo preiskavo, je svojo takratno odločitev obrazložil s pomanjkanjem informacij.

Poslanec SDS dr. Anže Logar je aprila letos, potem ko je policija znova odprla preiskavo o iranskem pranju denarja v NLB, na ministra za notranje zadeve mag. Boštjana Poklukarja naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s primerom Farrokh, ki sta ga preiskovali dve preiskovalni komisiji prejšnjega sklica parlamenta, poslanci pa so v sklepnih ugotovitvah potrdili številne nepravilnosti, kršenja mednarodnih sporazumov in tudi nedelovanje organov pregona. Med drugim je Logarja v pisnem poslanskem vprašanju zanimalo tudi, kaj je ugotovil notranji nadzor, ki ga je zahtevala prejšnja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar glede postopka preiskave iz let 2010 in 2011.

Logar je odgovorne (NPU, GPU) spraševal:

1. Na kaj se nanašajo te “na novo ugotovljene okoliščine”, ki omogočajo odprtje primera?

Na policiji še pojasnjujejo, da naj bi trenutno potekalo obsežno pridobivanje podatkov o posameznih transakcijah v smeri preveritve suma kaznivega dejanja pranja denarja pri tujih državnih organih.

Glede na to, da se to dogaja šele leta 2019, medtem ko se je posel v NLB odvijal med letoma 2008 in 2010, sprašujem:

2. Kdo je zatajil v preiskavi leta 2010 in 2011, da je postopek minil brez sodelovanja SDT, čeprav bi že zaradi obsega posla in množice sumov organi pregona morali temeljito preveriti vsako od spornih transakcij, ki se je realizirala v okviru primera Farrokh?

3. Kaj je ugotovil notranji nadzor, ki ga je zahtevala prejšnja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar glede postopka preiskave iz leta 2010/11?

Odgovor ministrstva za notranje zadeve nakazuje na številne nepravilnosti
Iz odgovora ministrstva za notranje zadeve na zadnje Logarjevo vprašanje je jasno razvidno, da je bilo z notranjim nadzorom ugotovljenih kup nepravilnosti, ki dokazujejo, da policija v letih 2010 in 2011 ni ustrezno opravila svojega dela pri preiskovanju iranskega pranja denarja v NLB. Zapisano je namreč, ¨da je policija v konkretni zadevi razpolagala z dokaznim standardom razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in izvajala pooblastila v predkazenskem postopku, zato bi o tem morali seznaniti tožilstvo¨. Kot je dodano, že sam razpis ukrepa ¨fotokopiranje listin¨, ki je bil 19. januarja 2011 razpisan zoper 6 fizičnih oseb, potrjuje, da je policija že takrat razpolagala z razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Obenem je, kot je zapisano v odgovoru, policija delovala tudi v nasprotju s 148. členom zakona o kazenskem postopku (ZKP), saj državnemu tožilcu ni poslala poročila, čeprav je izvajala pooblastila po prav tem členu ZKP. Kot da že vse našteto ne bi bilo dovolj, je bilo v okviru notranjega nadzora ugotovljeno še, da policija pri obravnavi primera Farrokh ni dosledno spoštovala niti ¨določil internih pravnih aktov in kazensko procesne zakonodaje, najmanj v delu, ki se nanaša na poslovanje z zaupnim dokumentom Banke Slovenije¨.

Prva preiskava zaključena zaradi političnih razlogov
Omenjeni odgovor ministrstva za notranje zadeve potrjuje, kar smo poročali že aprila letos: da je šlo pri zaključitvi prve preiskave leta 2011 dejansko za politično ustavitev tempirane bombe, saj je bilo v afero vpletenih preveč vplivnih oseb. Pri tem je imel zagotovo najpomembnejšo vlogo vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič, ki je bil v letih 2010 in 2011 zadolžen za preiskavo primera Farrokh.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine