Portal Oštro, financiran z denarjem davkoplačevalcev, deluje kot podaljšek nevladnih organizacij

Delo Anuške Zavrl Delić slovenska javnost velikokrat ocenjuje za zelo kritično in nekredibilno. Nekateri uporabniki so ji očitali, da svoje frustracije in omadeževanje Slovenije v tujini izvaja v eni od “neodvisnih” novinarskih organizacij, ki jih financira zloglasni George Soros.

Tako je v polemiki glede svoje neodvisnosti enemu od uporabnikov omrežja Twitter (zdaj X) zapisala, da “bluzi kot vedno”. Na njene besede se je kritično odzval Alojz Kovšca, takratni predsednik Državnega sveta RS. Zapisal je: “A lahko tudi jaz rečem vam: Bluzite kot po navadi, ne da bi me ovadili ‘mednarodnim organizacijam’ in policiji? Ali bo to kršitev Etičnega kodeksa državnega sveta? Morda vsakodnevno žaljenje državljanov? Samo vprašam.” Odgovora ni dobil.

V času levih vlad pripeta na državne jasli
Anuška Zavrl Delić je spletni portal Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v Jadranski regiji s sedežem v Ljubljani, ustanovila marca 2018. V letih od 2009 do 2015 je delovala kot samostojna novinarka. Zdaj pa je edina lastnica in direktorica portala Oštro. Poslovni subjekt deluje kot zavod. Iz spletne aplikacije Erar, ki je v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, pa je razvidno, da je portal Oštro v letih od ustanovitve skupno prejel 49.251 evrov davkoplačevalskih sredstev.

Od tega mu je ministrstvo za kulturo nakazalo 47.997 evrov. Znesek so prejeli v dveh tranšah, in sicer oktobra 2019 v višini 21.035 evrov in marca 2023 v višini 26.947 evrov. Namen nakazila v obeh primerih je “Sofinanciranje – dotacije”. Spletni portal Oštro je tako financiran z davkoplačevalskim denarjem. Leta 2019 je bil na portalu zaposlen nekdo z nekaj več kot polovičnim delovnim časom (0,56 zaposlenega na podlagi delovnih ur), v letih 2020 in 2021 je bil po en zaposlen, v letu 2022 podatki Gvin.com izkazujejo dva zaposlena. Portal Oštro je leta 2022 posloval z izgubo v višini 7.333 evrov (presežek odhodkov nad prihodki). Bilančni podatki portala javno sicer niso dostopni, ker so registrirani kot zavod.

Na podlagi navedenega gre za mikroorganizacijo, ki se v veliki meri financira z davkoplačevalskim denarjem. Do tega pa dostopa samo v času vlad, ki jih v Sloveniji oblikuje tranzicijska levica. Leta 2019 je vlado vodil Marjan Šarec (Lista Marjana Šarca, danes Gibanje Svoboda Roberta Goloba), minister za kulturo je bil Dejan Prešiček iz stranke Socialni demokrati (SD), naslednice nekdanje komunistične partije. V letu 2023, ko je bila druga obilnejša finančna dotacija portalu Oštro, vlado vodi Robert Golob (Gibanje Svoboda), ministrstvo za kulturo pa je v pristojnosti skrajno leve stranke Levica in ga vodi ortodoksna Asta Vrečko.

Portal Oštro – financiran z denarjem davkoplačevalcev in s prikritimi podatki o poslovanju – oziroma Anuška Zavrl Delić pa po navedbah nekaterih medijev nadleguje in ustrahuje tiste urednike in novinarje, ki niso po volji vladajoči levičarski eliti. Deluje tudi kot podaljšek nekaterih nevladnih organizacij, ki so podobno kot Oštro obilno financirane z denarjem davkoplačevalcev.

Sodelovanje z nevladniki
Anuška Zavrl Delić, pred časom je bila samo Anuška Delić, se je posebno izkazala v času sprejemanja zakona o vodah, ko so nevladne organizacije na čelu z Glasom ljudstva in Niko Kovač minirale spremembe zakona, s katerimi bi v Sloveniji s pospešenim urejanjem vodotokov in hudournikov bistveno zmanjšali poplavno ogroženost. Zdajšnje poplave bi bile torej manjše, več milijard nižja pa bi bila tudi ocenjena materialna škoda.

V Glasu ljudstva, ki je podaljšek strank tranzicijske levice oziroma levih strank, so tudi s pomočjo zdajšnjih provladnih medijev volivce in volivke množično zmanipulirali z geslom “Vode ne damo”. Na referendumu 11. julija 2021 (v času vlade Janeza Janše) so nato spremembe zakona padle. Portal Oštro pa je medije in portale, ki so poročali drugače, kot je bilo po volji tranzicijski levici in nevladnim organizacijam, pošiljala vprašanja glede verodostojnosti njihovih člankov. Številni so to razumeli kot velik pritisk in ustrahovanje.

Podobnih primerov je še več. Skrb vzbujajoče pa je, da je podjetje Meta, ki ima v lasti družbeni omrežji Facebook in Instagram, na spletni novinarski konferenci 24. maja 2022 (mesec dni po državnozborskih volitvah v Sloveniji) napovedalo zagon svojega programa preverjanja dejstev, v katerega so vključili tudi mikroportal Oštro. Vključitev tega portala oz. Anuške Zavrl Delić v preverjanje je v Sloveniji povzročilo veliko negativnih odzivov in ogorčenje.

Meta financira aktiviste
Čeprav Mark Zuckerberg zatrjuje, da ima Facebook neodvisne preverjevalce dejstev, da je odprt za vse perspektive in se ne vmešava v volitve, je nedavna raziskava, dostopna na portalu Sky News, pokazala, da Meta oz. Facebook financira aktiviste, ki zahtevajo cenzuro sovražnikov. Pri tem Slovenija ni izvzeta. Tako imenovani center za preiskovalno novinarstvo Oštro pod patronatom Anuške Zavrl Delić je namreč tisti, ki prijavlja tudi portal Nova24TV, zato mu “ukinjajo strani”, onemogočajo objavljanje, s čimer je širša delitev vsebin prek Facebooka onemogočena. Na ta način se mediju, ki si drzne poročati tudi o tistem, o čemer medijski mainstream, tudi tisti, ki je v lastništvu medijskega mogotca Martina Odlazka, molči, natika nagobčnik, kar je v nasprotju s pravico do svobode izražanja in temeljno pravico ljudi do obveščenosti.

Slovenijo črnila tudi v tujini
Anuška Delić (priimek Zavrl je pridobila pozneje) je bila v preteklosti novinarka v več novinarskih hišah, njeni novinarski dosežki pa niso prav briljantni. Leta 2014 je na Okrajnem sodišču v Ljubljani potekal predobravnavni narok, v katerem je sodišče Delićevi očitalo, naj bi bila leta 2011 s serijo člankov v Delu izdala tajne podatke Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), ki so imeli oznako zaupno in tajno. Leta 2021 pa so novinarji Nove24tv.si na strani časnika Politico, ki blati Slovenijo v tujini, zasledili tudi ime Anuške Zavrl Delić. Članek se je pojavil, potem ko je levičarski projekt nezaupnice takratni vladi Janeza Janše klavrno padel v vodo.

Ščiti tudi Jankovića
Anuška Zavrl Delić se vključuje tudi v razprave o zadnjih obsežnih poplavah v Sloveniji, ki so prizadejale tudi kanalizacijski kanal C0. Gre za kanalizacijo, ki jo gradi mestna občina Ljubljana, del te pa poteka prek največjega vodonosnika za okoli 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice. Ljubljanski župan Zoran Janković kanal gradi na silo, tudi z varnostniki, ki pretepajo lastnike, gradbeno dovoljenje za del kanalizacije pa ni pridobljeno. Graditvi nasprotujejo domačini, lastniki zemljišč in številni Ljubljančani, ki pred ljubljansko mestno hišo tudi redno protestirajo. Jankoviću v bran pa se je postavila prav Zavrl Delićeva in na portalu Oštro objavila prispevek z naslovom Poplave niso poškodovale kanala C0. Dejstvo je drugačno. Fotografije kažejo, da so poplave zelo poškodovale kanalizacijski vod, cevi so dvignile, na srečo so še prazne, sicer bi bila pitna voda na tem območju “obogatena” s fekalijami.

Obregnila se je tudi ob poročanje spletnega portala Nova24TV, da bi z referendumom zavrnjena novela zakona o vodah omogočala večjo poplavno varnost. Zapis je označila kot manipulativnega, manipulirala pa je sama. Tako kot pri spremembah zakona o vodah je bila na strani ekstremne levice in nevladnih organizacij tudi pri največji zdravstveni krizi v času covida-19, ko je vlado vodil Janez Janša.

Norčevanje iz novinarjev
Anuška Zavrl Delić na svojem profilu X večkrat obračunava tudi z novinarskimi kolegi; uglednega in uspešnega preiskovalnega novinarja Petra Jančiča, lastnika in urednika spletnega portala Spletnicasopis.eu, je primitivno in politično-ideološko preimenovala v “Janšiča”. Ne ustreza ji niti Uroš Urbanija, zdaj že nekdanji v. d. direktorja TV Slovenija. Ko je Urbanija za časnik Delo avgusta dejal, da v programskem svetu RTV Slovenija “računa na vseh 17 glasov podpore”, je na omrežju X zapisala: “Številka 17 je za medijske zavojevalce očitno magična. Le 17 glasov podpore je 2006 v uredništvu Dela dobil Peter Jančič, kar ga ni ustavilo pri tem, da je z roko v roki z JJ (Janezom Janšo, op. a.) in s pokojnim Danilom Slivnikom zajahal val ideološke preobrazbe tedaj levega cajtnga.”

Zavrl Delićeva se odziva celo na objave posameznikov na omrežju X (nekdanji Twitter). Na zapis, da je v Sloveniji 98 odstotkov medijev levih, je uporabnika blokirala. Hkrati Delićeva prosjači za finančno pomoč oz. donacijo petih po njenem mnenju neodvisnih medijskih projektov v lasti zapriseženih levičarjev, med njimi je tudi Oštro.

Anuška Zavrl Delić se je junija 2020 postavila tudi v vlogo razsodnice v primeru, ko je revija Gloss objavila naslovnico, na kateri je temnopolta Olivia Sang, nad njo pa velik naslov All Lives Matters (Vsa življenja štejejo). “Odgovorna urednica Glossa je: A) padla na glavo B) nepričakovano umsko ali drugače nazadovala C) rasistka. Karkoli je že odgovor, tistih 5 žensk, ki tole berete, pozivam, da premislite, ali res želite z 2,5 evrov na izvod podpirati rasizem,” je Delićeva napadla urednico Teo Hegeduš, dolgoletno poznavalko mode in soustanoviteljico revije. Dodatno pa je Delićevo, urednico nepomembnega medija Oštro, zmotilo, da so v uredništvu Glossa izpostavili misel, “da mora vsak prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Za tista, ki ste jih storili, za tista, ki jih niste, pa bi jih morali”.

Grožnje in ustrahovanje
Anuška Zavrl Delić je prek socialnih omrežij aprila 2020 grdo obračunala tudi s takratnim predsednikom Državnega sveta RS Alojzom Kovšcem. “Gospa to ve. Za medijski linč ne potrebuje sodbe sodišča. Če bi ji odgovoril na njen način, bi me obtožila zlorabe položaja za obračunavanje z novinarjem. To, da ona ni le novinarka, temveč tudi politična aktivistka, bo na koncu pokazala statistika. Vse ob svojem času,” se je glasil Kovščev odziv.

“Neodvisna družbenopolitična” novinarka Anuška Delić je zaradi sporočila predsednika državnega sveta slednjemu zagrozila s tožbo. “In vaše grožnje zbiram. Ko boste prestopili mejo iztožljivosti, vas bom prijavila policiji. Še prej pa bom mednarodnim organizacijam poročala o grožnjah. Da ne boste rekli potem, da niste vedeli,” mu je sporočila Delićeva. Spor med njima se je začel, ko je Alojz Kovšca polemiziral z enim od uporabnikov. Samozvana komisarka za resnico v medijih Anuška Delić pa je predsedniku državnega sveta očitala, da s svojimi sporočili krši etični kodeks državnega sveta, čeprav ni navedla, kateri člen naj bi bil kršil.

Napada oglaševalce
Zavrl Delićeva se je zdaj spravila tudi na oglaševalce, ki oglašujejo pri Novih obzorjih, izdajatelju Demokracije, in mediju Nova24TV. Napadi sicer niso nepričakovani, saj je Robert Golob že pred volitvami napovedal, da je najbolje, “da določene medije enostavno ukinemo”. Portal Oštro v lasti Zavrl Delićeve pa je prek spletne strani Erar poiskal oglaševalce in jim pošiljal provokativna vprašanja, po katerih postopkih javnega naročanja so izbrali npr. podjetje Nova obzorja ali Nova24TV in zakaj oglašujejo pri njih. Povedno je tudi, da je nad medij Nova24TV poslala “svojo” novinarko Petro Jerič. Ta je v imenu portala Oštro medij Nova24TV obsodila manipulacij, ker so pisali o nakazilih države nevladnim organizacijam v času poplav. Zmotil jih je namreč članek, v katerem so poročali, da je ministrstvo za javno upravo avgusta nakazalo 34 tisoč evrov inštitutu Danes je nov dan. Direktor Nove24TV jim je postavil nekaj vprašanj, na katera pa niso znali odgovoriti. Ob tem pa so se razkrinkali, da v resnici ne iščejo prave resnice, ampak imajo že oblikovano “svojo resnico”. Novinarka Jeričeva se je na koncu mediju Nova24TV opravičila.

Epilog
Čeprav Zavrl Delićeva sebe predstavlja kot neodvisno raziskovalno novinarko in svoj Oštro skoraj kot nekakšen inštitut raziskovalnega novinarstva, je vsakomur jasno, kam pes taco moli. Gre namreč za izrazito pristranski portal oziroma levičarsko ideološko policijo, ki se rada prelevi v vlogo sodnikov, ki se imajo za edine kompetentne novinarje v državi. Vsebina portala očitno kaže, da jim je prioriteta diskreditacija medijev, kot so Nova24TV, Demokracija in nekateri posamezni manjši portali, na katere levičarska druščina nima vpliva, med politiki pa je najbolj na tnalu trikratni predsednik slovenske vlade in dvakratni predsedujoči Svetu EU ter predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša, ki jim več kot očitno ni pri srcu. Temu se seveda ne čudimo, saj osnovno poanto delovanja predstavlja izražanje in izvažanje levičarskega aktivizma.

V skupino levičarskih ekstremistov poleg Zavrl Delićeve v Sloveniji med drugim spadata še Blaž Zgaga in Primož Cirman. Zgaga je danes zaposlen na ministrstvu za pravosodje (iz kvote SD), Primož Cirman pa je vodilni na portalu Necenzurirano, njegovo ženo pa je zdajšnja vlada nagradila z mestom direktorice vladnega urada za komuniciranje.

Opomba: Članek je bil prvotno objavljen v Demokraciji.