Piše: Gašper Blažič
V teh dneh smo poročali, kako je pet kirurgov v šempetrski bolnišnici dalo odpoved samo nekaj dni po ambicioznih napovedih premierja Roberta Goloba glede zdravstva. Vse namreč kaže, da se predsednik vlade napihuje pred javnostjo, kako bo na hitro rešil problem zdravstva in da so vsi problemi zdravstva povezani zaradi obstoja zasebnega zdravstva.
Z drugimi besedami: premier Robert Golob ni pripravljen reševati problema zdravstva, ampak se zateka k populizmu in hitrim “rešitvam”, da bi “potolažil” vse bolj razburjeno javnost.
V tem slogu je nadaljeval tudi ob današnjih odgovorih na poslanska vprašanja. Na seji DZ med ukrepi za krepitev javnega zdravstva je Golob znova ponavljal že slišane floskule in kot rešitev navajal navedel ločitev javnega in zasebnega ter spremembe na področju koncesij. Za povečanje števila zdravnikov pa je napovedal odprtje tretje medicinske fakultete pri nas, dogovor z Univerzo na Primorskem bodo podpisali v sredo, prva generacija študentov naj bi se vpisala leta 2027. Očitno pa ne želi poseči v jedro problema, to pa je slab položaj zdravnikov.
Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Tamare Vonta (Svoboda) o načrtovanih ukrepih vlade za okrepitev javnega zdravstva ponovil, da je zdravstvo “prva prioriteta te vlade”. “To se ni spremenilo od prvega dne, ne glede na spremembe v ekipi,” je dejal. Pojasnil je, da je v normativnem načrtu dela vlade za letos 12 zakonov s tega področja in da bo vlada “tudi ta teden potrjevala določene nove zakone oziroma izhodišča”.
Spregovoril je o predvidenih spremembah zakona o zdravstveni dejavnosti. Premier verjame, da bodo pripravljena izhodišča ta teden potrjena v koaliciji in jih bodo prihodnji teden obravnavali na vladi. “Ta zakon bo v marsičem prinesel tako korenite spremembe na področju javnega zdravstva, da bo spremenil celotno krajino, celoten sistem,” meni.
Po Golobovih besedah gre namreč za enega najtežjih izzivov, saj da se je “dvojna praksa v sistemu razširila prek vseh meja”. Gre za to, da zdravniki, ki so zaposleni v eni od javnih ustanov, svoje delo opravljajo tudi drugje. Ob tem je premier poudaril, da “niso vse dvojne prakse napačne, še manj so vse škodljive”. Nekatere so po njegovih ocenah zelo koristne in jih bodo tudi v prihodnje spodbujali. Gre za tiste, ki delo izven svoje matične ustanove opravljajo v drugih javnih zdravstvenih ustanovah in tako pomagajo, da javni zdravstveni sistem deluje, je pojasnil.
“Obstaja pa tudi druga kategorija dvojnih praks, ki pa niti približno niso koristne za javni zdravstveni sistem, še manj pa zaželene,” je navedel. Tako bodo po njegovih napovedih v zakonskem besedilu potegnili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Ob tem je zagotovil, da zasebni izvajalci ali koncesionarji, ki imajo svoje zaposlene, s tem zakonom ne bodo v ničemer prizadeti.
Bodo pa spodbujali, da se javno in zasebno ne mešata, da bodo “računi čisti in da ne bo možno, da bi nekdo preusmerjal svoje bolnike iz javnega zdravstva v zasebno, ko bi njemu to ustrezalo za ustvarjanje dobička, v resnici bi pa bolnika prikrajšal za kakovostno oskrbo, kar lahko že opažamo”, je navedel.
V povezavi s tem zakonom je zato po njegovih besedah pomemben tudi zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu, saj da žal ni kakovost v vseh institucijah enaka. Kot je dejal, se prevečkrat dogaja, da najtežji primeri ostanejo v javnih ustanovah, medtem ko se na videz enostavni primeri pod pomanjkljivim nadzorom izvajajo samoplačniško v zasebnih ustanovah, izvajajo pa jih zaposleni iz javnih ustanov. “To so prakse, s katerimi bomo prenehali,” je zatrdil.
Kot pomembno novost je napovedal tudi urejanje področja koncesij. “V zadnjih letih smo bili priča izrazitemu trendu, da so se koncesije, ki jih je dobil nek zdravnik na podlagi svojih referenc, enostavno na trgu preprodajale dalje. Tej praksi bomo naredili konec. Koncesija je poimenska, koncesija je podeljena strokovnjaku in njegovi ekipi in ne more biti stvar tržnega obnašanja,” je poudaril.
“Ti dve spremembi bosta radikalni za delovanje našega javnega zdravstvenega sistema, zato ker bomo končno prišli do čistih računov glede tega, kdo je kje zaposlen in za koga opravlja svojo dejavnost,” meni Golob.
Kot je dejal, Slovenija po številu zdravnikov na tisoč prebivalcev izrazito zaostaja za primerljivimi evropskimi državami. Tega pa se nameravajo lotiti s šolanjem več zdravnikov v Sloveniji.
Napovedal je, da bodo “v sredo v Kopru podpisovali dogovor z Univerzo na Primorskem o otvoritvi tretje medicinske fakultete”. Dela bodo začeli v času te vlade, pričakuje se 100 novih vpisnih mest, denar za novo stavbo je v načrtu razvojnih programov za obdobje 2024-2027 že zagotovljen, je zatrdil. Vpis prve generacije študentov pričakuje leta 2027. “To je najboljši možen odgovor, kako bomo povečali dostopnost – da bomo v Sloveniji izšolali več zdravnikov,” je poudaril Golob.
Izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, poslana v koalicijsko usklajevanje, so sicer v minulih dneh naletela na številne odzive. Koalicijski partnerji poudarjajo, da s tem korakom sledijo zavezi iz koalicijske pogodbe po razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Prepričani so, da bodo s tem okrepili javno zdravstvo. Zdravstvene organizacije medtem svarijo pred razpadom javnega zdravstva.
Ostri so tudi v opoziciji. V SDS menijo, da je popolna razmejitev zasebnega in javnega v zdravstvu ena najbolj škodljivih obljub aktualne oblasti, ki jih je zapisala v koalicijski pogodbi. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič pa je ob robu današnje seje ocenila, da gre pri predlaganih izhodiščih za “zmedo”. “Dokler pa ne vidimo napisano, pa mi Robertu Golobu ne verjamemo več,” je dejala.
Po njenih besedah bi tako koalicija na čelu s premierjem, če bi želela narediti premike na področju javnega zdravstva, in ne v smeri njegove privatizacije, sledila predlogom NSi in za krajšanje čakalnih vrst vključila vse razpoložljive resurse. Čadonič Špelič je kritična tudi do današnje Golobove napovedi o medicinski fakulteti v Kopru, v čemer vidi predvolilno obljubo in preusmerjanje pozornosti. “Zdravnikov, o katerih je danes govoril, v sistemu ne bo še 10 let. Do takrat bo javni zdravstveni sistem razpadel. Pa tudi, kje ima predsednik vlade resurse, kje ima profesorje in asistente, da bo še eno fakulteto opremil s strokovnjaki,” se je vprašala.
