15.8 C
Ljubljana
sreda, 22 septembra, 2021

Ponosni na Slovenijo

Piše: Maruša Opeka 

V Parku vojaške zgodovine v Pivki so 14. junija 2021 odprli razstavo fotografij Ponosni na Slovenijo – 30 let. Pripravila sta jo Park vojaške zgodovine in Urad Vlade RS za komuniciranje in je uvrščena v letošnje praznovanje 30-letnice samostojne države. Razstavo si bo mogoče ogledati do 1. junija 2022.

Fotografska razstava na 38 fotografijah predstavlja uspehe in ključne dogodke države v 30 letih njene samostojnosti. Razstava s fotografijami spominja na prelomnice v času samostojne države, kot so razvitje slovenske zastave na Triglavu, zmaga v vojni za obrambo samostojnosti, uvedba lastne denarne valute, slovenska ustava, mednarodno priznanje države, uvedba evra, članstvo v Združenih narodih, Evropski uniji, Natu, visoki državniški obiski, športni in gospodarski dosežki ter naravne in kulturne lepote države. 30 let samostojnosti je za državo obdobje polno izzivov in uspehov. To so prelomni trenutki v slovenski zgodovine in nanje smo lahko ponosni, v fotografskih objektiv pa so jih ujeli znani in manj znani slovenski fotografi. »Fotografsko upodobljeni dogodki in osebe so srečna naključja, so kot izjemni vrhovi gora, ki se vzpenjajo iz morja ponavljajočega se trajanja. Z zavestjo narodne identitete in samoniklosti smo v zgodovinskem poteku, ki so nam ga vsiljevali drugi, izbrali trenutke zgodovinskega čudeža – rojevanja lastne države,« je ob odprtju razstave Ponosni na Slovenijo – 30 let dejal slavnostni govornik dr. Evgen Bavčar, filozof in konceptualni umetnik.

Povezanost z osamosvojitvenim dogajanjem

Razstava predstavlja ponos in številne uspehe naše države v treh desetletjih samostojnosti. Kot je na odprtju poudaril direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič, Slovenija že 30 let prekipeva od uspehov, z razstavo pa želijo poudariti veselje in ljubezen do domovine, saj da »samostojna Slovenija izraža tudi 100-letne sanje naših prednikov in polnost naše narodne kulture.« Gost odprtja razstave je bil direktor Urada Vlade RS za komuniciranje Uroš Urbanija, ki je poudaril, da država pomeni tudi držati skupaj, tako kot smo pri osamosvajanju pred 30 leti. Slovenci bomo morali držati skupaj, saj nam obdobje po epidemiji prinaša nove izzive. »Čaka nas obdobje gospodarskega okrevanja, država bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost namenila sredstva za zeleno preobrazbo in digitalizacijo gospodarstva,« pa je na odprtju poudaril državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš.

Pivka je posebej povezana z osamosvojitvenim dogajanjem. 26. junija 1991, ko so se v Ljubljani in po drugih krajih začele priprave na praznovanje slovenske državnosti, se je na Pivškem malo po 11. uri v spremstvu vozil vojaške policije iz vojašnice odpeljalo dvajset tankov JLA. Del se jih je odpeljal skozi Landol do Bukovja in skozi Trnovski gozd, del pa je bil blokiran na Rebrnicah. Ob 13. uri so se začele premikati tudi tankovske in motorizirane enote JLA iz vojašnice v Trnovem na Bistriškem. Ena kolona se je usmerila po cesti Ilirska Bistrica–Postojna, proti Divači in mejnima prehodoma Fernetiči in Lipica, druga kolona pa v smeri proti Kozini in mejnemu prehodu Krvavi Potok. Razmere na Primorskem in Notranjskem so bile tako vojne že dan prej, kot je uradno priznan začetek vojne. 27. junija 1991 ob 1.15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija Jugoslovanske ljudske armade (JLA) pri Metliki prestopila državno mejo, se je tudi uradno začela vojna za Slovenijo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon.

Osamosvajanju v spomin

Pot v samostojnost s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991 podrobneje prikazuje tudi istoimenska stalna zbirka Parka vojaške zgodovine Pivka. Poleg Tita je bila glavna vez jugoslovanske federacije Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki je imela izredno velik vpliv v državi. V 80. letih 20. stoletja se je njena osnovna naloga preoblikovala iz obrambe pred zunanjim sovražnikom v obrambo pred notranjim. Zaradi omejevanja nacionalnega razvoja in grobega kršenja človekovih pravic je večina Slovencev Jugoslavijo vse bolj doživljala kot breme. Z demokratičnimi spremembami v Vzhodni Evropi se je tudi v Sloveniji sprožila želja po demokraciji in samostojnosti. Zmaga demokratične opozicije na prvih svobodnih volitvah aprila 1990 je pripeljala do plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije 23. 12. 1990, na katerem se je kar 88,5 odstotka volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Sledila je brutalna vojaška intervencija jugoslovanske armade, ki pa so se ji odločno uprle slovenske oborožene sile teritorialne obrambe in milice. Poražena jugoslovanska armada se je umaknila v vojašnice in konec oktobra 1991, štiri mesece po začetku vojne, dokončno zapustila območje Republike Slovenije. »Razstava omogoča, da obiskovalec podoživi vojno dogajanje v neposrednem stiku z nekaterimi pomembnimi eksponati iz tistega obdobja. V scensko postavitev prodora jugoslovanske enote so tako vključeni letalo MiG-21, tank M-84 in oklepni vozili BVP ter BTR. Pomembni »relikviji« vojne ’91 sta še helikopter Gazela z oznako Velenje TO-001, ki je prvo zračno plovilo, kateremu je uspelo pobegniti iz jugoslovanskega vojnega letalstva, in tank T-55 kot del tankovske enote, ki je ravno iz pivške vojašnice prva začela agresijo jugoslovanske vojske. Med atraktivnimi oklepnimi vozili velja omeniti še serijo vozil BOV, ki so jih izdelovali v mariborski tovarni TAM in ki so bila udeležena v različnih spopadih, tank PT-76 in poveljniško vozilo MT-LBu. Pomembno vlogo milice simbolno označuje vozilo Specialne enote milice BOV M-86, na pomen slovenskih gasilcev pa opozarja operativno vozilo gasilcev iz Mokronoga,« zapišejo v Parku vojaške zgodovine.

Z osamosvojitvijo pa je povezan še njihov pedagoško-zgodovinski projekt Zbrali smo pogum, ki so ga pripravili v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in Zavodom RS za šolstvo. »V okviru projekta je bila pripravljena spletna razstava z bogatim fotografskim, dokumentarnim in videogradivom, trije krajši izobraževalni filmi ter e-učno gradivo,« pravijo v Parku vojaške zgodovine in dodajo, da je navedeno gradivo v celoti dostopno na spletni strani www.zbralismopogum.si.

Zadnje novice

Sorodne vsebine