Piše: Mitja Iršič, M. B.
Tekma za predsednika države se še ni niti dobro začela, pa so glavni favoriti že znani. Poznavalcem slovenskih specifičnih razmer je že jasno, da se bodo za drugi krog potegovali Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Marta Kos. Nina Krajnik in Ljudmila Novak, ki kandidature uradno še ni razglasila, bosta upali na drugi krog, ki pa se zdi rezerviran za prve tri kandidate.
Poslanec SDS Anže Logar je v ponedeljek na tiskovni konferenci napovedal kandidaturo za predsedniške volitve. Nekdanji zunanji minister meni, da je treba funkcijo predsednika republike maksimalno aktivirati kot vezni člen različnih pogledov, zasledoval bo idejo povezovanja Slovencev.
Anže Logar s podporo državljanov in desne sredine
Logar meni, da razmere, ko so pred nami izzivi varnostih groženj, slovenska družba pa je precej razdeljena, terjajo zelo tehtno sodelovanje vseh političnih strani, civilne družbe, strokovnjakov in tudi podjetniškega sektorja. »Predsednik republike je edini državni funkcionar, edini politik, ki ima večinsko podporo, s tem pa tudi večinsko legitimiteto, da poskuša te različne poglede spraviti v tisto smer, ki je dobra za državljanke in državljane,« je dejal. Meni, da bi se morali mesečno srečevati vsi štirje predsedniki; države, državnega zbora, vlade in državnega sveta. Poudaril je, da njegovo povezovalnost dokazuje tudi njegovo preteklo delo.
Vodja njegovega volilnega štaba bo Romana Jordan. Kandidaturo namerava vložiti s podpisi državljanov, po njegovih besedah pa ima podporo tudi v stranki SDS, čeprav jo mora formalno potrditi še svet stranke. Obstaja pa upanje, da ga bodo podprli tudi v NSi in SLS.
Jasno je, da bi bil v običajni državi Anže Logar favorit s precejšnjim naskokom. Gre za priljubljenega politika, ki se je v zadnjih dveh letih proslavil kot kompetenten in kredibilen državnik. Brezhibno je izpeljal predsedovanje Svetu EU, dosegel nekaj pomembnih diplomatskih zmag, Slovenijo po letih rusofilne politike vrnil na zemljevid jedrnih držav EU, izboljšali so se tudi odnosi z ZDA.
Seveda pa Slovenija ni običajna država. Na eni strani bo Logarju v breme, da je vidni član stranke, ki jo mediji sistemsko demonizirajo, na drugi pa ima vsak desni kandidat to nesrečo, da je slovensko volilno telo v nasprotju z običajnimi državami EU s približno 60 odstotki proti 40 odstotkom zamaknjeno na levo, kar je delno posledica 46 let kolektivističnega pranja možganov, delno pa na žalost tudi manifestacija t. i. kamboškega sindroma, saj je pomemben del tistih manjkajočih glasov, ki bi nas pripeljali v politično ravnotežje, izgnanih ali pokopanih po mnogih moriščih v državi.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
