Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Renati Salecl in Boris A. Novaku ni uspel preboj med elitno skupino stalnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oba sta znana kot eksplicitno profilirana politična aktivista za tranzicijsko levico, njun neuspeh na glasovanju pa kaže, da se jima enoznačno navijanje vendarle ni obrestovalo, SAZU pa je za razliko od (sicer ločenega) ZRC SAZU, ohranil dostojanstvo, ki mu pritiče.
Med redne člane SAZU z nazivom akademik so napredovali Janez Höfler, Marko Jesenšek, Željko Knez, Peter Križan, Gregor Anderluh, Franci Gabrovšek, Milan Dekleva, Jožef Muhovič in Marko Noč, je pred dnevi poročala STA. Česar STA ni poročala, pa je, da so se za prestižni naziv potegovala tudi protestnika, znana iz kolesarskih protestov v času reformne vlade Janeza Janše.
Neuspeh je še toliko večji, saj naj bi praviloma vsi izredni člani po šestih letih postali tudi redni člani, poroča Požareport. Boris A. Novak naj bi bil sicer bližje izvolitvi. Zmanjkal mu je en glas, Renati Salecl pa celo trije. Nekdanja soproga Slavoja Žižka je avtorica famoznega dela Izbira, kjer skuša dokazati, da je moderna potrošniška družba tiranska, ker imamo preprosto preveč vsega na voljo. Tudi hrane, kar nas navdaja z nelagodjem!
Vidni član PEN Boris A. Novak (Foto: STA)
Redni člani SAZU so tako očitno odklonili njuno članstvo, omenjena pa se bosta lahko ponovno poskusila povzpeti na slovenski akademski parnas ob naslednji priložnosti. Kot določa Zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, so volitve vsako drugo leto.
Šele takrat se bosta lahko kvalificirala za mesečno denarno nagrado, ki jo prejemajo akademiki kot obliko družbenega priznanja. Po statutu SAZU sta doslej kot izredna člana SAZU prejemala le šestdeset odstotkov povprečne bruto plače.
Renata Salecl na shodu v organizaciji “Glas Ljudstva”. (Vir: Twitter)
Problematika ZRC SAZU
Pred dnevi smo poročali o posebni problematiki Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Gre namreč še za en primer ugrabljene institucije, ki izkorišča zaupanje javnosti za primitivno politično propagando. Organizacija je pred koncem meseca maja izdala knjigo, ki je s slikovnim materialom dokumentirala nasilne politične proteste, polne sovražnega govora in groženj po političnem nasilju zoper drugače misleče. Še primitivnejše od odločitve za izdajo tovrstne knjige pa je bilo vabilo na ogled razstave ob priložnosti izdaje. ZRC je tako na svoji uradni spletni strani objavil zapis: “Ob krajšem kulturno-protestniškem programu bomo postregli tudi s “socialističnim kaviarjem” in “Janezovimi solzami”, predvsem pa se bomo skupaj spomnili, zakaj se je za svobodo, demokracijo in vladavino prava treba boriti tudi v prihodnje.” Več – TUKAJ.
Kasneje smo na ZRC poslali novinarska vprašanja, na katera nam niso odgovorili. Želeli smo vedeti, kaj je botrovalo odločitvi, da se finančno podpira tovrstno propagando in kako je mogoče, da se na prestižni ustanovi pojavijo teksti, ki bi bolj spadali na kakšen pamflet izpod peres organizacij, kakršna je “Glas ljudstva”.
Uradnega odgovora verjetno ne bomo nikoli prejeli, zato pa si lahko delno odgovorimo sami. Na upravi ZRC SAZU se je namreč zaposlil Ivan Gale, samooklicani živižgač in propadli politik, našemu bralstvu znan kot eden kolesarjev, ki danes ne vidijo več razloga za protest.
