Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Iz policije so včeraj popoldan poslali sporočilo, v katerem zanikajo, da bi imele preiskave, ki so jih tik pred evropskimi volitvami izvedli na Telekomu in Novi24TV, politično ozadje.
Policija javnosti prikriva, koga so sploh preiskali, trdijo, da morajo varovati osebne podatke. A Telekom je državno podjetje in ne zasebnik. Tudi medij Nova24TV ni privatna oseba. Več kot 90 kriminalistov je izvedlo dvajset hišnih in osebnih preiskav, kaznivega dejanja zlorabe položaja sumijo osem oseb, podjetje (Telekom) pa bi naj bilo, tako sumijo, oškodovano za tri milijone evrov. Zdi se, da gre za preiskavo plačil za rabo več televizijskih programov, med temi je bil tudi program Nova24TV, kjer so pregon javno v preteklosti zahtevale vladne stranke in to tudi že preiskujejo s posebno preiskovalno komisijo v parlamentu. Zanimivo pa je, da policija, vrh je z večkratnimi menjavami notranjih ministrov in direktorjev nastavil predsednik vlade Robert Golob, ne preiskujejo starejšega suma več kot deset milijonskega oškodovanja Telekoma s podobnimi pogodbami s podjetjem PRO PLUS. Bojan Požar je objavil odredbo o preiskavi, iz katere je razvidno, da preiskujejo predvsem vodilne na Telekomu, ki jih je nastavila še vlada Marjana Šarca.
Na posnetku so ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, premierjeva partnerka Tina Gaber in Golob.
Ko so rasle cene
V primeru POP TV je šlo za to, da je Telekom leta 2016, ko je nadzorni svet vodil še Borut Jamnik, upravo pa Rudolf Skobe, s PRO PLUS podpisal pogodbo, ki je dramatično, za 12-krat, povišala nadomestilo za predvajanje petih programov PRO PLUS v omrežju Telekoma Slovenije. Kakšna je razlika, pokaže primerjava, da je na letni ravni nadomestilo leta 2015 znašalo manj kot pol milijona, leta 2018 po novi pogodbi pa na letni ravni že 5,76 milijona evrov. Bivši predsednik uprave Telekoma Cveto Sršen je PRO PLUS, ki je izdajatelj programov POP TV in Kanal A, znižal leta 2016 za dvanajst krat povišano nadomestilo za predvajanje programov in vložil tožbo za vrnitev 12.346.378 evrov preveč plačanih nadomestil od leta 2017. To je storil z oceno, da je bilo povišanje nadomestila nesorazmerno s plačili drugim in da je šlo za oškodovanje Telekoma. PRO PLUS je vložil proti tožbo težko 58 milijonov evrov. Tožbo so iz PRO PLUS pozneje umaknili, ko se je premier Robert Golob 8. 12. 2022 srečal z vodstvom naložbene skupine PPF Group, in sicer z Jiřijem Šmejcem, predsednikom uprave PPF in Janom Ruzicko (PPF) ter s Stelo Litou (CEO CME Adria) in Brankom Čakarmišem, generalnim direktorjem PRO PLUS. Sodne spore je umaknila tudi nova uprava Telekom, ki jo je nastavil Golob. Srečanje z vrhom PRO PLUS je bilo javnosti skrito, premier ga ni prijavil KPK, češ da ni šlo za lobističen stik. Umik tožbe težke 58 milijonov evrov je pokazal veliko spremembo politike novega vrha Telekoma, vodi ga Boštjan Košak, ki je šef postal s hitro predčasno politično zamenjavo nadzornikov in uprav SDH in Telekoma po zamenjavi oblasti. Pozneje smo bili priča več afer, ko je vlada poskušala z nenavadnimi sponzoriranji POP TV tja preusmeriti milijone evrov. Zaradi enega od teh poskusov, šlo je za dva milijona evrov iz obrambnega ministrstva Marjana Šarca, je v spor s stranko prišla Mojca Pašek Šetinc.
V času srečanja Goloba z vrhom PROPLUS so iz Telekoma ukinili dotedanja plačila za več programov posebnemu podjetju, katerih del je bilo tudi plačilo za programe Nove24TV. Novi24TV so nadomestilo znižali in poslej plačevali neposredno. Za razliko zdaj, tako se zdi, poteka policijska preiskava, ki so jo zahtevali vladajoči in po trditvah policije ni politično motivirana. A isto stvar vladajoči že dolgo “preiskujejo” tudi v državnem zboru, da bi diskreditirali SDS. Da bi policisti preiskovali nenavadna povečanja plačil PRO PLUS že prej in vse zaplete ob tem ali načrte Šarca za dva milijona evrov, ni nič slišati.
Pojasnilo policije o preiskavah je takšno:
“Danes potekajo posamezna preiskovalna dejanja v okviru kriminalistične preiskave s področja gospodarske kriminalitete. Slovenska policija je strokovna institucija, ki svoje delo opravlja samostojno in zakonito ter brez vpliva politike. Spoštovanje in zaupanje v delovanje policije in drugih pravosodnih organov je temelj za utrjevanje pravne države. V policiji zavračamo pavšalne navedbe o politizaciji, saj nihče ne vpliva na delo policije in ne določa, katero zadevo, kdaj in kako naj obravnava,” je dejal Damjan Petrič, direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.
“Kriminalisti, ki preiskujejo kazniva dejanja, so pri svojem delu popolnoma samostojni in neodvisni, delo opravljajo izključno na podlagi kriminalistične stroke in zakonov ter v sodelovanju z državnimi tožilci. Policija je dolžna preiskovati kazniva dejanja ne glede na aktualno družbeno dogajanje, ne glede na to, kdo so storilci ali oškodovanci v posameznem primeru in za kakšne sume kaznivih dejanj gre. Predkazenske postopke najzahtevnejših oblik gospodarske in organizirane kriminalitete usmerjajo izključno za to pristojni državni tožilci. Zahtevne kriminalistične preiskave se intenzivno preiskujejo v daljšem časovnem obdobju (tudi nekaj let) saj je potrebno opraviti veliko število razgovor ter pridobiti in preučiti obsežno dokumentacijo. Pri tem mora policija zbrati dovolj kvalitetne dokaze, na podlagi katerih se pridobivajo odredbe s strani sodišč za posamezna preiskovalna dejanja, tudi za hišne preiskave, ki potekajo danes. Zaradi kompleksnosti in prepletenosti se preiskovalna dejanja v veliki večini preiskav dopolnjujejo z novimi dokazi, na podlagi katerih se nato izvede usklajene hišne preiskave na različnih krajih in različnih osebah z namenom izvršitve posameznih preiskovalnih odredb,” je še dodal Petrič.
Zvočni posnetek izjave Mitje Bartolmeja
Predstavnik Policijske uprave Ljubljana, vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto Mitja Bartolme, mag., je povedal: “Kriminalisti PU Ljubljana na podlagi izdanih odredb s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani izvajamo več kot 20 hišnih in osebnih preiskav ter zasege listinske dokumentacije zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika RS (KZ-1). Preiskave in zasegi se opravljajo na območju policijskih uprav Ljubljana, Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica in Koper.
Kaznivega dejanja je osumljenih osem (8) fizičnih oseb, starih med 40 in 55 let, vsi so državljani Slovenije. Z dejanjem je bila oškodovana ena pravna oseba. Pri izvajanju aktivnosti sodeluje več kot 90 kriminalistov policijskih uprav Ljubljana, Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Koper in preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada.
V preiskavi, ki intenzivno poteka že od sredine leta 2023 in pod aktivnim usmerjanjem Specializiranega državnega tožilstva RS, je bilo ugotovljeno, da so osumljenci, ki so imeli različne vodilne vloge v oškodovani gospodarski družbi z območja Ljubljane, in zastopnik pravne osebe, ki je pridobila protipravno premoženjsko korist, v letih 2020 in 2021 izvršili kaznivo dejanje tako, da so sklenili škodljivo pogodbo v skupni vrednosti več kot 6 milijonov evrov. Skupna protipravna premoženjska korist pa je bila ugotovljena v višini več kot 3 milijone evrov. V okviru preiskav ni bila pridržana nobena oseba, prav tako osumljenci do sedaj še niso bili predobravnavani s strani policije v Sloveniji.
Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 2. odstavku, 240. člena KZ-1 je predpisana kazen od enega do osmih let zapora.”
