15.9 C
Ljubljana
torek, 21 maja, 2024

Pogreb nekdanjega poslanca Battelija brez delegacije DZ? Morda je razlog naslednji …

Piše: G. B.

V četrtek so v Bertokih pokopali Roberta Battelija, nekdanjega dolgoletnega manjšinskega poslanca italijanske skupnosti. Poslanec je bil skupno kar 28 let. 

Kot poroča spletna stran italijanskega uredništva regionalnega centra TV Koper Capodistria, so se pogrebne slovesnosti udeležili sedanji predstavnik italijanske skupnosti v DZ Felice Žiža, dva nekdanja poslanca iz časa osamosvajanja Žarko Pregelj in Rajko Pirnat, prišel pa je tudi še en nekdanji poslanec in sicer Vinko Gorenak (SDS).

 

“Spoznala sva se leta 2000. V tem obdobju sem bil državni sekretar, nato sem bil minister, večkrat sem bil poslanec in vedno sva imela odlično komunikacijo. Vedno sva sodelovala. Lahko rečem, da je bil poslanec Battelli odličen parlamentarec,” se pokojnega kolega spominja Gorenak, ki je bil povabljen tudi v delegacijo, ko je Battelli s strani sedaj že nekdanjega predsednika Boruta Pahorja prejel državno odlikovanje.

Po nekaterih podatkih naj bi bilo na željo pokojnika na pogrebu prisotno le manjše število ljudi, kljub temu pa preseneča, da je bil odziv DZ zelo šibak. Nekateri se sprašujejo, kje je bila uradna delegacija DZ.

Spomniti pa velja, da se je Battelli zelo zavzemal za to, da bi tudi državni zbor po zgledu Evropskega parlamenta obsodil totalitarne režime. Oktobra 2009 je DZ s 46 glasovi za in dvema proti sprejel deklaracijo o seznanitvi z resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Poslanci SDS in SLS ter poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli so takrat obstruirali glasovanje, ker nasprotujejo temu, da bi se DZ z resolucijo zgolj seznanil.

Že nekaj mesecev prej je Battelli sodeloval na Parlamentarni skupščini OVSE, kjer je predstavil predlog resolucije »Združitev razdeljene Evrope: zaščita človekovih pravic in državljanskih svoboščin v 21. stoletju na območju OVSE«, kar je močno vznemirilo levičarske medije. Resolucija, ki je vključena v končni dokument zasedanja, t. j. Vilensko deklaracijo, v devetnajstih točkah razčlenjuje tematiko totalitarne preteklosti in v tretjem členu pravi, »da so evropske države v 20. stoletju doživele dva glavna totalitarna režima, nacizem in stalinizem«, ter obsoja »vsakršno glorifikacijo nacistične ali stalinistične preteklosti«. Šestinpetdeset članic poziva »k enotnemu stališču do vseh totalitarizmov, ne glede na ideološko ozadje«. No, resnici na ljubo si besede “komunizem” res niso upali zapisati, na ta verbalni evfemizem pa so jih spomnili Rusi, vendar ob tem dodali, da stalinizem nikoli ni bil pravno obsojen. Češ, Battelli je ob tem pozabil tudi na fašizem.

Iz Moskve je dopisnica Polona Frelih tedaj poročala, da so bili v Kremlju zelo besni zaradi resolucije, pa tudi javnost je bila razočarana. Zato je prišlo celo do protestnega shoda pred slovenskim veleposlaništvom, češ naj Battelli umakne podpis. Po Battellijevem mnenju je bila sprejeta resolucija kompromis, saj je prvotni predlog obsojal vse totalitarizme, ne zgolj komunizma, predvsem pa ni potegnil neposredne vzporednice med nacizmom in stalinizmom. No, ruska različica naše borčevske zveze je kasneje celo vložila tožbo proti OVSE zaradi resolucije.

To je seveda le nekaj razlogov, zakaj je tranzicijska levica zasovražila Battellija, ki je bil sicer sin v Jugoslaviji živečega italijanskega komunista in novinarja Ettoreja Battellija. Kakorkoli že, svojo kariero je Battelli sklenil leta 2018, ko je napovedal, da ne bo več kandidiral. Pred tem pa je dal vedeti, da ne podpisuje nobenih koalicijskih zavez, niti bianco menic.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine