Piše: Lucija Kavčič
Med pogovorom za Demokracijo je dr. Renato Podbersič, tudi asistent za sodobno zgodovino na FH Univerze v Novi Gorici, dejal, da je po naravi optimist, glede komunizma in njegovih derivatov na Slovenskem, in ne samo pri nas, pa ostaja realist.
Med vaše osnovne raziskovalne interese spada preučevanje totalitarizmov v 20. stoletju na Slovenskem. Kaj ste nazadnje odkrili, na kaj ste nazadnje naleteli?
Trenutno s prijateljem Maticem Batičem pripravljava za objavo II. del dnevniških zapisov Virgila Ščeka, velikega primorskega duhovnika in poslanca v rimskem parlamentu. Kako je ta človek analiziral sedanjost in prihodnost! Maja 1943 je pronicljivo zapisal: »Revolucije ne bo. Ko bo fašizem strt, bodo laški komunisti vpili o revoluciji. To so cunje, strahopetci. Taki so Lahi bili, so in ostanejo do konca sveta.«
S katero knjigo se ukvarjate sedaj?
Bralcem in javnosti bi rad približal judovsko pokopališče v Rožni Dolini pri Gorici, knjiga bo zunaj predvidoma letos jeseni. Saj smo vendar EPK, kajne? To je največje judovsko pokopališče na tleh Slovenije, na katerem je pokopanih okrog 900 pripadnikov nekdaj cvetoče skupnosti v Gorici. Je pa zanimivost: gre za enega redkih primerov v svetu, ko je državna meja, vzpostavljena po pariški mirovni pogodbi septembra 1947, to pokopališče odrezala od sinagoge in skupnosti, ki je ostala v Italiji, pokopališče pa je pripadlo tedanji Jugoslaviji. Pravzaprav najdemo samo še en tak primer v Evropi, in sicer Frankfurt v Nemčiji in Słubice na Poljskem, ki ju ločuje reka Odra.
Zgodovina ni samo preteklost, ampak aktivno orožje v današnjih časih. Kako močna je pri nas »zgodovinska propaganda«, če lahko tako rečem?
Premočna, saj se naša tradicionalna slovenska delitev na leve in desne še vedno (pre)pogosto zgleduje po dogajanju med drugo svetovno vojno oz. po delitvi na partizane in domobrance.
Številni v Sloveniji komunizma nimajo za totalitarizem. Menite, da se bo to kdaj spremenilo?
Po naravi sem optimist, glede komunizma in njegovih derivatov na Slovenskem, in ne samo pri nas, pa ostajam realist. Ne preseneča me in ne čudim se, da se mlad človek navdušuje za komunizem, še posebej če ima od tega koristi. Čudim pa se, da ko odraste in se seznani z realnostjo, še vedo vztraja pri tej utopični zmoti.
V kakšnem obdobju je Slovenija zdaj?
Svojo domovino imam neizmerno rad in ni mi vseeno zanjo. Imam občutek, da smo se znašli v temni in brezizhodni ulici, poti naprej pa naše vladajoče elite ne vidijo. Iščemo vzroke in jih analiziramo, toda vedno znova pozabljamo na verjetno najpomembnejšo težavo – našo demografijo. Hkrati k nam prihajajo ljudje od drugod, ki jih ne znamo oz. nočemo integrirati. Poglejte, vedno so obstajale migracije, ljudje so pač iskali svoj prostor pod soncem in boljše življenje, toda vedno znova so se morali integrirati v skupnosti, kamor so se naselili. Poglejte samo naše prednike, ki so odhajali v daljne dežele. Integrirali so se v tamkajšnje skupnosti, drugače ne bi preživeli.
