22.7 C
Ljubljana
torek, 9 avgusta, 2022

Poglejte to neokusno provokacijo borčevske zveze: znova omenjajo »priključitev Primorske«, čeprav Slovenija Italiji ni nič vzela

Piše: Gašper Blažič  

Dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. septembra) je državni praznik v spomin na dan, ko je Pariška mirovna pogodba 15. septembra 1947 omogočila vrnitev Primorske, ki je bila skoraj trideset let prej najprej z okupacijo, nato pa z zloglasno rapalsko pogodbo priključena k Italiji. Ergo: Primorska je bila s tem aktom spet vrnjena tja, kamor spada – k matični domovini. Takrat je bila po mednarodnem pravu to Jugoslavija, danes pa samostojna Slovenija.  

Kot je znano, je bil praznik uveden leta 2005, torej v času prve Janševe vlade, ki so ji nasprotniki že tedaj ves čas očitali simpatiziranje s fašizmom, tudi s pomočjo provokacij, denimo z vsiljevanjem zgodovinske laži o prvi slovenski vladi ter razvpitim italijanskim filmom Srce v vodnjaku. Pred tem pa nobena od levičarskih vlad ni imela poguma, da bi dan spomina na vrnitev Primorske matični domovini povzdignila na raven državnega praznika – to je storila šele »desna« koalicija.

Dve pobudi in dvojni fiasko Matjaža Nemca 

Vendar pa političnih nasprotnikov to ni pomirilo, prav nasprotno. Skupina 57 poslancev s prvopodpisanim Matjažem Nemcem (SD) je hotela doseči spremembo besede »vrnitev« v »priključitev« v začetku leta 2018. Takrat je poslanec Nemec, v tistem času tudi podpredsednik državnega zbora, dejal, da so vsi zgodovinarji naklonjeni spremembi termina “vrnitev” v “priključitev”. Kateri so ti zgodovinarji, ni povedal. Kot je še dejal, poimenovanje “priključitev” sledi zgodovinskim dejstvom, živo pa je tudi med Primorci. Po Matjažu Nemcu naj bi tudi pisni viri potrjevali, da so Primorci o svojem prazniku vedno govorili kot o priključitvi.

No, seveda je šlo za klasičen predvolilni manever, saj so kakih pol leta kasneje že prišle na vrsto volitve. Vseeno pa Nemčev predlog v parlamentarni proceduri ni prišel na vrsto – če pa bi, bi obstajala velika verjetnost, da bi bil izglasovan. 57 poslancev je pač trdna večina, Nemec se je očitno tudi na ta račun znova prebil v parlamentarne klopi in postal koalicijski poslanec v času vlade Marjana Šarca – dokler je slednji še zmogel držati puško v rokah, če uporabimo znano frazo.

Slabo leto kasneje, spomladi 2019, je Nemec spet poskusil srečo, saj so se tokrat bližale volitve v evropski parlament. Vendar je bil izplen podpisnikov precej bolj skromnejši kot leto prej – podpisalo se je skupno le 38 poslancev. Prav toliko poslancev, kolikor jih je predlog podpisalo, torej 38, je nato tudi glasovalo za predlog. Proti jih je bilo 32, kar je pomenilo, da je predlog sprejet. Sledil je veto državnega sveta, ki ga je predlagal državni svetnik s Primorske Branko Tomažič. Slednji je poudaril, da je bila Primorska vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom in del slovenskega narodnega ozemlja. »Termin ‘priključitev’ nakazuje, da priključeni del ni bil povezan z matično domovino Slovencev,« je dejal.

Za veto je tedaj glasovalo 21 državnih svetnikov, 9 jih je bilo proti. To je pomenilo, da je bila rokavica spet vržena poslancem DZ, vendar bi predlog tokrat moral dobiti absolutno večino. Vendar je ni. Maja 2019 so poslanci o predlogu Matjaža Nemca glasovali še drugič – zanj je glasovalo 42 poslancev, proti jih je bilo 32, kar je bilo premalo za to, da bi bil predlog sprejet. Nemcu se je zgodila še ta nesreča, da je bilo glasovanje tik pred volitvami v Evropski parlament, za katere je sam kandidiral. In neslavno pogorel. Kar pravzaprav niti ni presenetljivo, saj je njegov predlog javno kritiziral tudi starosta slovenskih književnikov, sedaj 108-letni tržaški pisatelj in živi simbol odpora zoper fašizem Boris Pahor.

Nemcu ni uspelo »anektirati« Primorske 

Na pobudo Matjaža Nemca se je takrat kritično odzval tudi primorski publicist Tino Mamić, ki je opozoril na povezavo oz. podobnost pomenov pojmov, kot so »priključitev«, »anektiranje« in »anšlus«. “Primorska je bila okupirana (1918) in kmalu nato priključena Kraljevini Italiji po prvi svetovni vojni. Leta 1945 (formalno 1947) pa ni bila ponovno anektirana k kaki drugi državi, ampak združena s Slovenijo, ki je bila del takratne komunistične Jugoslavije. Takrat je bila osvobojena tuje nadoblasti in združena z matico,« je zapisal Mamić, ki je na portalu vipavska.eu, kjer je objavil svoj zapis, malce ironično dodal: “Italijani so Primorsko priključili Italiji leta 1918. Po kapitulaciji (1943) so Primorsko okupirali Nemci, ki pa je niso priključili rajhu. Če Nemci med okupacijo niso mogli anektirati Primorske, menda ja tega ne bo uspelo danes enemu Nemcu.« 

foto: Printscreen

Dogajanje je komentirala tudi novinarka Primorskih novic Jana Krebelj»Preimenovanje primorskega praznika iz dneva vrnitve v dan priključitve je bolj vprašanje prestiža kot resen problem, ki bi mu veljalo posvečati pozornost.«

Zveza borcev postaja »Matjaževa vojska« 

Seveda je torej jasno, da se praznik Primorcev še naprej imenuje tako, kot je bil določen leta 2005. A s tem se očitno ne strinja Zveza združenj borcev za vrednote NOB, ki za 11. september 2021 (`a propos: tisti dan je tudi dvajseta obletnica terorističnega napada na ZDA) napoveduje proslavo v Idriji, ki jo bo neposredno prenašala tudi nacionalna televizija. Kot je razvidno iz vabila, ta praznik nepravilno in samovoljno imenujejo »priključitev«, kot da bi bila Primorska od vekomaj del Italije, Slovenija pa bi si jo uzurpirala in priključila k sebi. Vendar Slovenija Italiji ni nič vzela, saj je bila Primorska od nekdaj slovenska. Le vrnila se je nazaj k matici, pa še to ne v celoti, saj sta Trst in Gorica z okolico zaradi komunistično-titoistične politike ostala na italijanski strani. Gre torej za nepotrebno in neokusno provokacijo, ki pači zgodovino, njen cilj pa je sprožiti zdrahe za vsako ceno. In točno vemo, kateri del slovenske politike to podpira in kateri poslanec, ki se sedaj postavlja pred javnostjo kot nekakšen preganjalec neonacizma, lovi svoj izgubljeni politični kapital.

In kaj lahko rečemo o borčevski zvezi in njenih potezah? Morda to, da jo lahko zaradi njenih političnih povezav po novem imenujemo »Matjaževa vojska«? No, verjetno bodo ob takem poimenovanju na smrt užaljeni, ker jih enačimo s protikomunistično vojaško skupino, ki je delovala po končani drugi svetovni vojni – vendar je pač tako, da njeno obnašanje očitno dirigira Matjaž Nemec. Razen če oni vodijo njega…

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine