Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Da pri knjižici Svetlane Makarovič ne gre za umetniško svobodo, ampak za nedostojne in prostaške žalitve, nevredne opusa Makarovičeve iz preteklosti, je ocenil celo Franci Kek, ki sicer ni najbolj naklonjen aktualni vladi. Makarovičeva je na petkovih protestih rada odrecitirala kakšno od svojih žaljivih stvaritev, poleg tega pa je skupaj z Matejem Šurcem in Kotikom izdala knjigo pesmi z naslovom “Vladavina muh”. Mimogrede, Kotik naj bi bil maček – “Ker če jih Pirkovič lahko piše (pesmi, op. a.), bo pa maček le kaj boljšega napisal,” je pojasnila Makarovičeva, ki si je menda nekoč zamisli rada “izposodila” pri Gregorju Strniši. Tokrat si jih na žalost ni.
Vsem tistim, ki smo odraščali ob pravljicah in pesmicah častne meščanke Ljubljane in pesnice Svetlane Makarovič, se zdi še toliko bolj tragično, da pesnica danes svoj ustvarjalni opus kvari s prostaškimi žalitvami, ki grejo v večini primerov prek meje dobrega okusa. Nekatere od teh pesmi je javnost imela priložnost spoznati na petkovih protestih, poleg tega pa so Vladavino muh delili tudi na stojnicah pred Gospodarskim razstaviščem – kjer so potekale predčasne volitve. Soavtor, Matej Šurc je že od leta 1988 zaposlen na RTVS, trenutno kot komentator na Radiu Slovenija.
“Vladavina muh je zbirka pesmi političnih satir. Njeno izdajo z mehkimi platnicami so doslej natisnili v okoli 2000 primerkih in jo brezplačno razdeljevali na protestih in drugih shodih ter lokacijah. Sedaj je bralcem na voljo še trda izdaja,” je nekaj reklame za knjigo naredila tudi STA, kjer so tudi zapisali, da je knjigo finančno podprl Zavod Jebešministra. Knjigo s svojimi verzi otvori kar maček Kotik, ki med drugim pravi: “Ker jaz sem pesnik, verz mi teče, a vaši verzi so zanič, se opotekajo, krevljajo, kot kakšen beden Pirkovič!” ter nadaljuje v podobnem slogu: “Mi v petek bomo zopet zbrani, janšizem se bo izsmrdel, prihodnost je na naši strani in jaz sem pesnik in bom pel!“
No, tokrat bi težko rekli, da si je Makarovičeva verze izposodila pri pesniku Gregorju Strniši, poznavalci poezije pa bi se verjetno strinjali, da rime spominjajo na repertoar, ki je bil leta 1993 objavljen v pesniški zbirki z naslovom “Fuk je Kranjcem v kratek čas”. Maček Kotik se torej že na začetku loti poslanca Branka Grimsa, obregne pa se tudi ob nekatere druge, na primer ob Vaska Simonitija, Mojco Škrinjar in Zmaga Jelinčiča.
Mnogo pesmi je v knjigi seveda posvečenih Janezu Janši, presenetljivo veliko pa se ukvarjajo tudi z novinarjem in v. d.-jem urednika MMC-ja Igorjem Pirkovičem. Pirkovič sicer ni edini, ki gre na RTV-ju v nos levičarskim novinarjem, svojo porcijo je tako dobil tudi Jože Možina – pesem je bilo slišati tudi na protestih, kjer je Makarovičeva dramatično zaključila svojo sovražno nastrojeno pesem: “Smrt fašizmu, smrt janšizmu! jezik za zobe Možina!”
Čisto svojo pesem so dobili tudi Uroš Urbanija, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleš Hojs (celo dve), Simona Kustec, Alenka Jeraj in še kdo. Najde pa Makarovičeva v svojih rimah za nekatere tudi kakšno dobro besedo. Recimo za Jašo Jenulla in Ivana Galeta. Ali je naklonjena tudi Robertu Golobu, se težko oceni – v eni od pesmi mu namreč le sarkastično čestita za “dragoceno pridobitev”, s čemer cilja na Janjo Sluga. Morda pa bi lahko Golobu namenila oziroma preoblikovala svojo otroško pesmico z naslovom “Lepo je biti kokoš” – iz časov, ko je bila Svetlana Makarovič še vredna svojega imena.
