1.8 C
Ljubljana
četrtek, 15 aprila, 2021

Poglejte, kakšni dvojni standardi: Če boste grozili Fajonovi, ste v težavah; iste grožnje ministru Hojsu pa tožilstvo zavrže!

Piše: Sara Kovač (Nova24TV)

“Z namenom opozoriti na dvojna merila je pisec do črke prepisal grožnjo, poslano ministru Alešu Hojsu in jo zgolj s spremembo imena poslal evropski poslanki Tanji Fajon. Dobil je vabilo na policijo, čeprav je tožilstvo pregon originalne grožnje Alešu Hojsu zavrglo. Tale družbeno kritična provokacija je kar lepo uspela,” je opozoril eden izmed najbolj prodornih komentatorjev na družabnih omrežjih Tomaž Štih. Ker naj bi bili sodeč po ustavi, najvišjem zakonu v državi, vsi pred zakonom enaki, ne čudi, da je marsikoga ta novica razburila. To seveda ne čudi, saj si niti en običajen državljan ne želi, da bi v državi za “naše” veljala takšna merila, za “vaše” pa druga.

Osumljenec na račun podane grožnje Tanji Fajon je povedal, da je res on tisti, ki je napisal konkretni zapis na Twitterju. Priznal pa je tudi, da ni imel namena, da bi grozil evropski poslanki Fajonovi, ampak, da bi opozoril na sramotno odločitev okrožne državne tožilke na prijavo groženj ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Njegove besede, ki so bile zapisane na Twitterju, so namreč predstavljale direkten prepis grožnje Alojza Breznika ministru Hojsu. Pod tvitom je bila objavljena tudi fotografija iz katere je razvidna odločitev državne tožilke, in kjer je ta prijavo ministra Hojsa zoper Breznika, zavrgla.

Potem, ko je lani močno odmevalo pismo, ki ga je premier Janez Janša naslovil na generalnega državnega tožilca Draga Šketo, ki je dopuščal grožnje s smrtjo najvišjim predstavnikom države in njihovim podpornikom, so iz tožilstva sporočili, da naj vsak posameznik vloži kazensko prijavo. Sodeč po tem se je minister Hojs odločil, da zoper uporabnika Facebooka Breznika vloži kazensko ovadbo. Vendar pa po mnenju okrožne tožilke Klementine Prejac, zapis, kjer Hojsa označujejo za “psa, ki ga je potrebno likvidirati” ne predstavlja “resne grožnje”. Zgrožen nad razpletom je minister Hojs, 11. februarja, kritično zapisal naslednje: “Za tožilstvo navedba: “Pes ki ga je treba likvidirati”, kar se nanaša name, ne predstavlja resne grožnje. Čeprav je zapis provokativen, ta zgolj odraža duševne bolečine Breznika, ki so posledica izvajanja vladajoče politike, katere del sem, pravijo. Nov presežek tožilstva.”

 

Tožilka Klementina Prejac je v omenjenem primeru poudarila, da mora biti grožnja takšne narave in intenzitete, da le ta pri ogroženi osebi zbuja občutek strahu za življenje ali telesno celovitost. Po njenem prepričanju namreč ne zadostuje le subjektivna prestrašenost ali pa vznemirjenost oškodovanca, temveč mora biti izražena grožnja objektivno resna. Pregon je zavrnila z besedami, da jih je Breznik napisal Hojsu zaradi nestrinjanja z vladajočo politiko in v podporo protestom proti vladi, dne 5. novembra lani. Torej nasilnemu protestu, ko je Ljubljana izgledala kot bojno območje, saj so izgredniki naokrog metali pirotehnične izdelke in granitne kocke, za seboj pa so puščali uničeno lastnino. Prav tako poškodovane ljudi. Sicer se je tožilka strinjala, da je komentar provokativen in neprimeren, a ga po njenem mnenju “ni mogoče šteti za resno grožnjo, ki bi glede na svoje naravo in intenziteto bila zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost predlagatelja.“

Mariborska sodnika Slavko Gazvoda in Matjaž Štok na shodu stranke SD. (Foto: Twitter)

Ker so pristojne institucije ignorirale pozive k smrti, je vse skupaj eskaliralo. Nestrpnost se tako posledično med drugim širi preko družabnih omrežij. Tukaj del krivde seveda nosijo tudi osrednji mediji, ki nikoli niso bili sposobni obsoditi tovrstnih groženj. Še manj so ti isti mediji sposobni prevzeti soodgovornost. Kakorkoli, ne glede na to proti komu so uperjene grožnje, je potrebno zavedanje, da je izražanje le teh nesprejemljivo. Glede na to, da je tožilstvo pregon originalne grožnje Hojsu zavrglo, je marsikomu zanimivo, da je osumljeni dobil vabilo na policijsko postajo, ko je bila ta poslana evropski poslanki. Nedvomno, se poraja vprašanje, kako se bo zadeva naprej razpletala. Glede na to, da je bil v primeru Hojs zavržen pregon, je pričakovati, da bo v primeru Fajonove enako. Če bi prišlo do razlike, bi bilo še najbolj naivnemu jasno, da pred zakonom nismo niti slučajno enaki. Tega pa si pravosodje ne sme dovoliti.

 

Če bomo živeli v državi, kjer zakon ne velja za vsake enako, kjer policisti za isto dejanje nekoga preganjajo, drugega pa ne in kjer tožilci enake primere obravnavajo z dvojnimi merili, se ne bomo uvrstili med države zahodnega civilizacijskega kroga. Glede na to, da državljani že leta opazujejo, kako so nekateri praktično nedotakljivi, nekomu pa se sodi zaradi neke malenkosti, ne čudi, da je zaupanje v pravosodje tako nizko. Povrhu pa še vidijo, kako se nekateri sodniki pojavljajo na političnih shodih določene stranke oziroma nosijo titovke itd. Se mar kdo čudi očitkom nekaterim, ki pravijo, da se v resnici pri nas sodi po revolucionarnem pravu?

Zadnje novice

Sorodne vsebine