Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Državni zbor je sprejel novelo zakona, s katero urejajo sedem let staro odločbo ustavnega sodišča o sofinanciranju zasebnih šol. Koalicijski poslanci so poudarili, da ne sme biti diskriminacije med otroki, zato so poleg obveznega dela dodali financiranje izvajanja razširjenega programa v 85 odstotkih. Nekdanji minister za izobraževanje iz vrst SD Jernej Pikalo je izrazil prepričanje, da gre v tem primeru za okoriščanje s strani zasebnih šol. Glede na to, da so zasebne šole klasificirane kot neprofitne organizacije, taka trditev ne more držati, vsa sredstva, ki jih pridobijo morajo iti za izobraževalni proces. Poslanka SDS Mojca Škrinjar pa je pri tem opozorila, da gre v tem primeru za minimalne zneske, nekje 250 tisoč evrov. Vsekakor je to le kaplja v morje proti milijardi sredstev v šolstvu, prav tako pa tudi proti projektom, kjer so izginjale milijarde (tudi) pod vodstvom stranke SD.
Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so ga v začetku maja v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS, NSi in SMC, predvideva, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa, torej dopolnilnega pouka, podaljšanega bivanja in jutranjega varstva v zasebnih osnovnih šolah. Za zakon so glasovali poslanci strank SDS, SMC, NSi, SNS in nepovezani poslanci, proti sprejemu zakona pa so bili poslanci opozicije.
Ustavno sodišče je prvič leta 2014 ugotovilo, da zasebne osnovne šole z javno veljavnim in akreditiranim programom niso enako financirane kot javne šole in določilo 100-odstotno financiranje obveznih programov. V teh letih je neslavno propadlo več predlogov za uresničitev odločitve ustavnega sodišča, ker nikoli ni bilo zadostne politične podpore nobeni od predlaganih rešitev. Z lansko dodatno ustavno odločbo pa je odločilo, da mora država 100-odstotno financirati obvezni del programa, vlada pa bo prostovoljno v 85 odstotkih financirala izvajanje razširjenega programa, saj so poslanci prepričani, da ne bi smeli delati razlik med otroki.
Poslanka SDS in podpredsednica odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mojca Škrinjar je v imenu predlagateljev izpostavila, da njihov predlog novele zagotavlja uresničevanje človekove pravice do svobodne izbire izobraževanja, ustavno sodišče pa je povedalo, da mora biti za izobraževanje zagotovljeno tudi primerno financiranje. V koaliciji so prepričani, da je pravilno financirati tudi razširjen program, saj imajo otroci pravico tudi tam do popoldanskega varstva. Pri tem je še opozorila, da tukaj ne gre za velike zneske: “Po tej spremembi bo to državni proračun stalo na leto okoli 250.000 evrov. Kakšna je razlika med milijardo evrov, kolikor gre za osnovno šolstvo, in tem? Poleg tega se ne financira šola, ampak program. Tu se dela lov na čarovnice. To srednjeveško miselnost je treba preseči. Ker če otrok ne bi hodil v zasebno šolo in bi hodil v javno, bi pa program zanj država lahko plačevala?”
Opozicija diskriminacije otrok ni odpravila sedem let
Kot je poudaril Peter Jančič v svoji kolumni, so bile opozicijske stranke složne, ko so ostro vztrajale pri diskriminaciji otrok v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Poslanci SDS, SMC in NSI so predlagali, kar je za otroke pred sedmimi leti s sodbo zahtevalo ustavno sodišče: da mora država enako plačati učitelje matematike v osnovni šoli Alojzija Šuštarja in Jožeta Moškriča v Novih Jaršah. Majhni otroci na šoli katoliškega zavoda so, ko gre za osnovno izobrazbo, enako vredni kot tisti na običajnih šolah po državi. “Iz LMŠ Marjana Šarca, SD Tanje Fajon, Levice Luke Mesca in SAB Alenke Bratušek so kot že v preteklosti temu ostro nasprotovali in tudi glasovali proti tej preprosti, pravnomočni in obvezni zahtevi ustavnega sodišča, ki bi jo morali uresničiti pred več kot petimi leti. Pa je niso,” je še zapisal Jančič.
Nekdanji minister za izobraževanje iz vrst SD Jernej Pikalo pa si, kot je opisala Škrinjarjeva, želi loviti čarovnice, saj je prepričan, da gre v tem primeru za denar in ne za otroke. “Navadna demagogija desničarjev je, da gre za otroke. Ne gre za otroke, gre za denar. Denar nas vseh, ki se ga mesec za mesecem, brez omejitve, preliva v zasebne žepe lastnikov šol,” je prepričan. Ko je sam pripravljal novelo zakona, dodatnih dejavnosti ni želel financirati, s tem pa je drugače obravnaval tudi otroke, ki te šole obiskujejo. Prav tako pa stranko SD ni popolnoma nič skrbelo, ko so izginjale milijarde pri “uspešnih” projektih.
V času vladanja SD so izginjale milijarde, sedaj pa je problematičnih 250 tisoč evrov?
“Šest zasebnih šol in nekaj sto tisoč evrov dodatnega denarja seveda ni finančna tragedija za državni proračun. A vsak evro, ki bo šel lastnikom zasebnih šol, bi se lahko porabil kje drugje v šolstvu, kjer bi lahko imel širše in bolj razvojne učinke,” je še v nadaljevanju dejal Pikalo in s tem dal tudi zasebnim šolam jasno vedeti, da v njih ne vidi razvojnega potenciala, temveč samo v javnem šolstvu. Član stranke naslednikov komunizma pa v svojem prispevku zasebnemu šolstvu očita partikularizem, ki pa je dejansko najbolj razširjen na javnih univerzah. “Ko so imeli moč in oblast, so svojim otrokom dajali več, tistim iz pretežno katoliških družin pa manj. Kršili so ustavni red in tega niti skrivali niso. Goljufali. Diskriminirali. Lastne ljudi. Ker menda niso dovolj njihovi,” pa je še bil kritičen do njihovega načina razmišljanja Jančič.
Odločno so bili proti zakonu v opoziciji
V opoziciji so odločno proti sprejemu novega zakona. Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič je zavrnil argumentacijo, da gre pri financiranju zasebnih osnovnih šol za samo 300 tisoč evrov. Po njegovih besedah “v tem primeru ni vprašanje denar, ampak sistem, ki vsakemu otroku, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, družbeni položaj, politično ali katerokoli družbeno prepričanje zagotavlja kakovostno in dostopno izobraževanje”. Po drugi strani pa je poslanec SD Marko Koprivc zakonski predlog označil za poskus uničenja javnega šolstva. “V SD se bomo z vsemi močmi borili proti temu. Če ne bo danes prevladal razum, bomo uporabili vsa sredstva, da ta zakon ne stopi v veljavo. Ne izključujemo niti možnosti referenduma,” je napovedal poslanec. Po njegovi oceni je financiranje razširjenega programa v osnovnih šolah zgolj politična odločitev in gre za neprimerna darila zasebnim šolam.
