Obrnilo se je leto in zopet smo pred obdobjem »majske blaznosti«, ko se častilcem propadlega komunističnega režima množično skeglja. Njih krovna organizacija popularno imenovana borčevska zveza, bogato sponzorirana iz javnega denarja, organizira in koordinira tri tedne orgijanja, ko širom naše domovine skupine penastih levičarjev blaznijo in obiskujejo spominska mesta posvečena svetlim trenutkom »narodnoosvobodilnega boja«. Trenutkom, ki so večinoma sicer fikcija, ki obstaja zgolj v glavah udeležencev. Ampak to jim itak ni važno, važni so opojni občutki, ko našemljeni paradirajo naokoli in si domišljajo, da so herojski osvoboditelji.
Obstajajo štiri nosilne točke majske blaznosti. Začne se okoli 27. aprila, ko je obletnica komunistične ustanovitve protiimperialistične fronte, le da danes ta dan imenujejo z bolj nevtralnim imenom.
Sledi praznik dela, kar je nekoliko ironično, glede na to, da večina teh orgijašev nikoli ni delala nič koristnega, ampak so se pasli na sinekurah v javni upravi. Izjema med njimi so ostareli udbovci, ki so dejansko delali, ampak noben normalen človek se ne bi hvalil s tovrstnim delom.
Tretji je dan osvoboditev Ljubljane, obletnica dneva, ko so komunisti prišli v naše glavno mesto, ki je bilo sicer izpraznjeno nasprotnikov, zato so lahko takoj začeli načrtovati množične pokole, katerih cilj je bil vzpostava komunistične totalitarne države, pardon pravične svobodne družbe.
Končno, majska blaznost se konča z obletnico dneva dokončne zmage, 15. maja, do katere je prišlo teden dni potem, ko se je vojna po celotni Evropi že končala, v Slovenijo pa so dokončno prilezli na plano vsi »majski hrošči«, ki zdaj sestavljajo (oziroma njih potomci) veliko večino borčevske organizacije.
No letos nas bo zaradi višje sile, parlamentarnih volitev, borčevska zveza razveselila še z dodatkom k majski blaznosti. Vse do 3. junija imajo namen blazneti in mobilizirati zdrave sile v boj za ohranitev svojih privilegijev. Od 24. aprila do 3. junija je napovedanih kar 115 prireditev v njihovi organizaciji, kar pomeni skoraj tri na dan. Seveda pa obstaja tudi upanje, da bodo ljudje tako siti tega blaznenja, da bodo končno le odšli množično na volitve in volili desnico. Zanalašč.
