9.4 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Pismo Miru Cerarju: Nekdanji predsednik slabe banke Lars Nyberg je v primeru Save čutil “smrad po korupciji v vsakem kotu”

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

“V primeru Sava je, glede na to, kar sem videl in prebral, čutiti smrad po korupciji v vsakem kotu,” je pred leti zapisal predsednik upravnega odbora slabe banke Lars Nyberg in takratnega premierja Mira Cerarja vprašal, ali je imel to v mislih, ko je v predvolilni kampanji govoril o boju proti korupciji. Opozoril je tudi na dejstvo, da je Sava največji lastnik Gorenjske banke in ima po navedbah regulatorja v njej prevladujoči vpliv. Spomnimo, Yorku se je delež Save prodal za 25 milijonov, sedaj pa nekateri “navijajo” naj se iztrošene hotele odkupi nazaj za 38 milijonov, čeprav je bil nakup možen že pred časom, za nekaj milijonov manj. Podobno se dogaja tudi s hoteli Metropol, Lucija, Roža in Barbara – očitno je napočil čas, da se hotelski “biseri” vrnejo pod varni radar vzporednega mehanizma. Vse skupaj diši še po eni tranzicijski prevari, kjer bodo spet pri “prenovi hotelov” sodelovale nekdanje velike banke v državni lasti, pri vsem skupaj pa bode v oči tudi ime Borut Jamnik.

Razrešeni predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg je v letu 2015 napisal odprto pismo takratnemu premierju Miru Cerarju. Opozoril ga je, da v primeru Sava smrdi po korupciji in s tem sprožil kritične odzive vpletenih deležnikov. V pismu je med drugim spraševal, kam je šel denar, saj se je lastnik Save Turizma, holding Sava, visoko zadolžil pri bankah, v hotele pa ni v zadostni meri investiral, zato ti niso konkurenčni. Gorenjska banka je Savi odobravala visoka posojila, kar jo je pripeljalo blizu izgubi licence, po zahtevah Banke Slovenije pa do konca leta potrebuje 13-milijonsko injekcijo, je zapisal Nyberg. Kljub temu pa je bilo Gorenjski banki zaupano, da vodi program prestrukturiranja.

Po poročanju Politikisa so Nybergove navedbe sprožile kritične odzive vpletenih. “Vsako namigovanje o korupciji absolutno in odločno zavračam. Mislim, da je to celo nekoliko nespodobno,” je obrnil situacijo Cerar ter hkrati skušal oblatiti Nyberga, češ da je bil razrešen zato, ker je pri plačni politiki kršil predpise in zakon – “Oprostite, tega v naši državi ne moremo dovoliti,” je bil kritičen  do razrešenega predsednika upravnega odbora DUTB, ki je opozoril na nepravilnost in korupcijo. No, ampak take “malenkosti” se v Sloveniji dovolijo, sploh če imajo tisti pri koritu kaj od tega.

Vir: Politikis

Kdor v Sloveniji ne sodeluje z omrežji iz ozadja, ga ti diskreditirajo
Cerar je tudi dejal, da se sam s temi konkretnimi primeri, ki jih je naštel Nyberg, ne ukvarja. “Kot predsednik vlade se ne smem in ne želim vmešavati v njegovo strokovno delo, zato raznih navedb – o Savi ali o čem drugem – ne bom komentiral,” je poudaril. Nekaj odzivov je prišlo tudi iz politike. Predsednik SD Dejan Židan je na Nybergovo pismo podal komentar, da je treba ob vsakem sumu korupcije to takoj prijaviti pristojnim organom. Sicer pa je Nybergovo pismo osebno in morajo nanj odgovoriti naslovniki, je dejal za STA. Oglasil se je tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin: “Kdor v Sloveniji ne sodeluje z omrežji iz ozadja, ga diskreditirajo, nato pa prek vlade odstavijo,” je sporočil. Podobnega mnenja je bil strokovni sodelavec poslanske skupine nepovezanih poslancev, Matej Tonin. Dejal je, gre v vsej zadevi za to, da se tudi slabo banko prevzame s strani določenih skupin, izgovor s plačami vodilnih pa je odličen. “Lahko, da je bilo še kaj zadaj. A zgodba je, da želijo skupine iz ozadja prevzeti tudi slabo banko,” je pojasnil v izjavi novinarjem v DZ.

Davkoplačevalci so subvencionirali lastnike DUTB je ponudil transparenten način izboljšanja premoženja Save Turizma do evropskih standardov, poskrbeli bi za velikanski slovenski potencial. DUTB je pokazal zmožnost prestrukturiranja družb v številnih panogah. Takratni menedžment Save d.d. ni uspel izboljšati turističnega premoženja, Kljub temu pa je vlada predlagala, da se izloči iz DUTB in dovoli menedžmentu, da nadaljuje delo. Je bilo to res v interesu Slovenije, ali zgolj v interesu menedžmenta Save d.d.? V novi vladni strategiji Sava Turizem ni bila označena za pomembno naložbo, je bila pa kot taka označena Sava d.d. Kako je bila skoraj bankrotirana holdinška družba, ki je zapravila veliko denarja davkoplačevalcev in ki ima svoje turistično premoženje podinvestirano, lahko v nacionalnem interesu? Kot že rečeno, Sava d.d. se je obsežno zadolževala, v hotele pa se ni vlagalo – hoteli so bili podinvestirani, holdinška družba pa prezadolžena – kam je torej šel denar?

Savo so prodali Yorku v času Cerarjeve vlade
No in kaj dosti drugače se ni dogajalo niti v naslednjih letih – v hotele se ni investiralo, z izjemo Park hotela Bled, ki je bil obnovljen. Zadnje sezone so staje nekoliko reševali turistični boni oziroma ljudje, ki so se odločili porabiti bone v hotelih Sava Turizem. V hotele bi bilo treba tako vložiti vsaj 200 milijonov, da bi zadovoljevali standardu, ki ga pričakujejo turisti. Še lansko leto SDH nakup Yorkovega deleža ni zanimal, sedaj ko je cena narasla še za nekaj milijonov in ko se bližajo volitve, pa določeni oportunistični akterji valijo krivdo na državo – češ da odprodaja nacionalne turistične bisere. Kar sicer sploh ne drži, York prodaja delež, ki že do sedaj ni bil v naših rokah, zato so takšni očitki nesmiselni in le metanje peska v oči volivcem. Yorku se je delež prodalo v času vlade Mira Cerarja, za 25 milijonov, in zdaj bi hotele v še slabšem stanju kupili nazaj za 38 milijonov? Sava, d.d., ima enotirni sistem korporativnega upravljanja in je nejavna delniška družba, saj njena delnica (SAVR) ni uvrščena na organizirani trg vrednostnih papirjev. Največji lastniki Save, d.d., so Kapitalska družba, d.d. (28,1 % lastništva) in Slovenski državni holding, d.d. (18,7 % lastništva) ter York Global Finance Offshore BDH (43,2 % lastništva).

Vir: Prava.si

Se pa v Sloveniji trenutno odvija še en podoben primer, in sicer se je Hrvaška družba Remisens v lasti Liburnia Riveri Hoteli odločila, da po osmih letih lastništva proda hotele Metropol, Lucija, Roža in Barbara, za 40 milijonov evrov – kar je, enako kot v primeru Save Turizma, precej več od nakupne cene. S tem, da tudi hrvaški lastniki niso vlagali v hotele, so pa takoj zamenjali slovenski kader za hrvaškega, zamenjali dobavitelje – na koncu pa so hoteli tudi sredi sezone ostali in neznanega razloga zaprti, kar je škodovalo celotni Obali – na srečo so tudi v tem primeru situacijo uspešno reševali turistično boni. Poleg tega je hrvaški lastnik pregnal tudi priljubljen lokal Alaya, ki je vsekakor popestril ponudbo na slovenski obali.

Sava je le še eno izmed začasnih parkirišč za parkiranje slabo vrednotenih delnic v imperiju Modre zavarovalnice
Večinski mediji poročajo, da se za nakup zanima Alenka Žnidaršič Kranjc, večinska lastnica družbe A-Z Finance (oz. Prve finance d.o.o.) in po Reporterjevih navedbah pokojninska tajkunka. Vendar pa poznavalci gospodarske scene na Obali opozarjajo, da je tudi Žnidaršič Kranjčeva del širše poslovne mreže Boruta Jamnika. Vse skupaj diši še po eni tranzicijski prevari, kjer bodo spet pri “prenovi hotelov” definitivno sodelovale nekdanje velike banke v državni lasti, so zapisali  v mediju Prava.si. Medijska histerija dominantnih slovenskih medijev o prodaji deleža Save ne prenehajo. Osrednja igralci v ozadju so članica SDH Vanessa Grmek, predsednik Modre zavarovalnice Borut Jamnik in predstavnik Yorka v Sloveniji ter član uprave Sava Dejan Rajbar. Vodilni v Yorku so že nekajkrat zahtevali nazaj posojeno kupnino z obrestmi, a trojica ni bila sposobna izpeljati posla. Tako so se vodilni v Yorku odločili, da prodajo svoj delež Madžarom. ki so “finančna božja kazen” za neplačilo Jamnikovega omrežja za plačilo parkirišča v Savi. Zgodba je zelo podobna pri prodaji hotelov Metropol, Lucija, Roža in Barbara.

Ker se je najverjetneje igra v Savi za Jamnika podrla, so že našli novo tarčo v podobi Hoteli Metropol
Povedno je tudi to, da v sedanji sestavi nadzornega sveta Hoteli Bernandin sedijo Vanessa Grmek (predsednica nadzornega sveta), Matej NaratMilan Marinič in Aleš Škoberne. Hitro se ugane, za čigave interese dela večina trenutnih članov nadzornega sveta. Ker se je najverjetneje igra v Savi za Jamnika podrla, so že našli novo tarčo v podobi Hoteli Metropol. Kupca za omenjene hotele je našel Marko Jazbec, Jamnikov prijatelj še iz najstniških dni, prodali so jih za 27 milijonov. Jazbec je leta 2015 postal predsednik uprave SDH. S položaja je odstopil leta 2016, ker ni bil sprejet predlog SDH o menjavi nadzornikov v Luki Koper. Jamnikov operativec je hitro dobil novo službo predsednika uprave Zavarovalnice Sava Re, kjer je še danes. Funkcija hrvaških lastnikov je bila torej podobna vlogi (para) državnih podjetji Krka, Triglav, Gen-I in Sava. Izvajajo le funkcijo parkirišč za delniški portfelj Modre zavarovalnice. Hrvatje so v podobni funkciji kot sklad York v Savi. Vložili so določeno kupnino, podobno kot York zahtevajo vračilo za svojo kupnino, da so opravljali vlogo začasnega varuha portoroških hotelskih biserov. Očitno je čas, da se štirje portoroški hotelski “biseri” vrnejo pod varni radar vzporednega mehanizma.

Predsednik uprave Kapitalske družbe Bachtiar Djalil, predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik in obsojeni bančnik Matej Narat (Foto: STA)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine