13.3 C
Ljubljana
sobota, 1 oktobra, 2022

Pisatelja Salmana Rushdija po več kot tridesetih letih zadelo muslimansko maščevanje

Piše: Ana Horvat (Nova24tv)

Slavni pisatelj Salman Rushdie, ki so mu Iranci grozili s smrtjo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, je bil v petek napaden na odru na dogodku v New Yorku. Po poročanju tujih medijev naj bi njegov napadalec prišel od zadaj in ga pred začetkom dogodka nekajkrat zabodel v vrat. Avtor, čigar knjiga izpred 34 let je izzvala muslimansko fatvo oziroma klic smrti, je od izdaje knjige živel v strahu, ne vedoč, kdaj ga bo ta doletela. Čeprav fatva za muslimane ni zavezujoča, jo nekateri vzamejo zelo resno.

Okrvavljenega 75-letnega Salmana Rushdieja so z letalom prepeljali v bolnišnico, saj njegovo stanje ni bilo takoj znano. Novinar Associated Press, ki je bil priča dogodku, je zapisal, da je napadalec Rushdieja udaril in ga zabodel 10- do 15-krat, napadalca pa so aretirali na kraju dogodka. Pred 34 leti je s svojim avtorskim delom izzval bes iranskega voditelja, ki mu je napovedal fatvo oziroma smrt, ki je po tolikih letih zdaj tudi izpolnjena.

Salman Rushdie, britanski in ameriški državljan indijskega porekla, je postal kontroverzna osebnost zaradi svojega pisanega dela, v katerih je s svojim opisom islama in preroka Mohameda sprožil gnev Irancev, najbolj pa njihovega nekdanjega vrhovnega voditelja, ajatole Ruholaha Homeinija, ki je takrat napovedal fatvo. Fatva je po 34 letih dobila svoj konec, saj so Rushdieja zabodli.

 

Rushdie se je rodil v Mumbaju v Indiji 19. junija 1947, kasneje pa se je zaradi študija preselil v Združeno kraljestvo. Po poročanju GQ je odraščal v družini, kjer je bila vera odprta za razpravo in ne nekaj striktnega. Od objave “Satanskih stihov” septembra 1988 se je britansko-indijski pisatelj, ki je za svoje Polnočne otroke (1981) prejel Bookerjevo nagrado, soočal z nešteto grožnjami, ki so mu grozile življenje. 14. februarja 1989 je iranski verski voditelj ajatola Homeini razglasil fatvo za Rushdieja, ker je s svojim romanom “žalil islam”. Posledice tega bi bilo čutiti še desetletja. Čeprav se je Rushdie po fatvi skrival, so se prepovedi knjig, sežiganje knjig, bombni napadi in grožnje s smrtjo neprekinjeno nadaljevali v prihodnjih letih, kar je sprožilo pomembna vprašanja o svobodi izražanja v umetnosti po vsem svetu.

Muslimani so njegovo knjigo označili za bogokletno

14. februarja 1989 je iranski ajatola Ruholah Homeini izdal fatvo, s katero je muslimanom naročil atentat na Rushdieja. Glede na History.com lahko fatvo razveljavi samo isti učenjak oziroma mufti, Ruhollah Homeini pa je umrl še istega leta, ko je izdal poziv. Kljub temu pa je poziv ostal, Rushdie pa je vsako leto od napovedi 14. februarja dobival opozorilna pisma. Rushdie je leta 1989 v eseju za The New York Review pisal o polemiki okoli njegovega romana in dejal, da se o Mohamedu ne sme razpravljati kot o človeku s človeškimi vrlinami in slabostmi in da prav tako ne ne smemo razpravljati o rasti islama kot zgodovinskega fenomena, kot ideologije, ki se je rodila iz svojega časa. “To so tabuji, proti katerim so se Satanski stihi prekršili.” je zapisal, poročajo tuji mediji.

Salman Rushdie (Foto: Twitter)

Kaj je fatva?

Fatva (množina fatawa) dobesedno pomeni “pravna odločitev”“razsodba” ali, po definiciji Ash-Shatibija“odgovor na pravno vprašanje, ki ga da strokovnjak (mufti) v obliki besed, dejanj, ali odobritev.” Izda jo mufti, ki znotraj muslimanske skupnosti igra vlogo preroka. Njegovo trditev podpirajo številni dokazi. Pravzaprav je mufti nekakšen zakonodajalec, kajti šeriat , ki ga posreduje, je bodisi vzet od zakonodajalca bodisi izpeljan ali iz virov. V prvem primeru je preprosto oddajnik, v drugem pa nadomešča preroka, tako da določa odločitve.

Napadi na prevajalce in založnike “Satanskih stihov”

“Satanski stihi” pa so povzročali težave tudi tistim, ki so delo prevedli. Hitoshi Igarashi, japonski učenjak in prevajalec Rushdiejevega romana, je bil leta 1991 zaboden do smrti. Italijanski prevajalec romana Ettore Capriolo je bil leta 1991 v Milanu ranjen med napadom z nožem. Norveški založnik knjige William Nygaard je preživel poskus atentata, ko je bil leta 1993 v Oslu trikrat ustreljen.

Rushdieja so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico. (Foto: epa)

Rushdie, ki je v času izdaje fatve živel v Združenem kraljestvu, se je 10 let skrival pod psevdonimom Joseph Anton. Avtorju je vlada nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher zagotovila tudi 24-urno policijsko zaščito. Po besedah ​​njegove nekdanje žene, pisateljice Marianne Wiggins, sta se z možem preselila kar 56-krat oziroma enkrat na tri dni v prvih nekaj mesecih po izdaji fatve.  Rushdie je o svoji izkušnji skrivanja pisal v svojih spominih, objavljenih leta 2012 z naslovom “Joseph Anton”, ki je bil njegov vzdevek desetletje, saj pod svojim imenom ni upal kupiti ničesar, niti nepremičnine. Kasneje je živel v varni hiši v zloglasni londonski “Billionaires Row”, ki je imela okna z neprebojnimi stekli, varno sobo in sobe za šest policistov, poroča Insider.

Življenje v strahu

Skoraj desetletje po tem, ko je bila fatva prvič izdana, je iranska vlada izdala javno izjavo, da ne bo niti podpirala niti ovirala Rushdiejevega atentata. Vendar so si iranske skupine in drugi še naprej prizadevali za njegov atentat. Rushdie se je preselil v ZDA leta 2000, saj naj bi ga to spominjalo na rodni kraj.

Salman Rushdie (Foto: epa)

Kljub polemikam okrog Satanskih stihov je Rushdiejev drugi roman Polnočni otroci iz leta 1981 avtorja povzdignil v višave v literarnem svetu, zanj je prejel Bookerjevo nagrado, po njem je bila narejena tudi serija. V obdobju preklica fatve se je pojavil celo v filmu Dnevnik Bridget Jones. Rushdie se je še naprej soočal s posledicami objave svojega romana in se ob številnih priložnostih zaradi varnostnih razlogov umaknil z literarnih festivalov in nastopov. Umaknil se je z največjega indijskega literarnega festivala v Jaipurju, potem ko je leta 2012 dejal, da se boji za svoje življenje, piše BBC.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine