Piše: Gašper Blažič
Predsednica republike Nataša Pirc Musar očitno izgublja stik z realnostjo na podoben način kot premier Robert Golob.
Na dan referenduma je Nataša Pirc Musar oddala svoj glas na volišču svojega stalnega bivališča, torej v Radomljah. V izjavi za javnost medijem pa je tudi “predavala” o kulturi dialoga. A očitno zgrešila smer.
Podučevala novinarje, kako naj poročajo
Pri temah, ki razdvajajo, je zelo pomembno, da se politiki zavedajo, kaj je spoštljiv dialog in kaj kultura dialoga, je po oddaji glasu ocenila Pirc Musarjeva. Ob tem je poudarila pomen udeležbe na referendumih. Zdi se ji namreč pomembno, da državljani odidemo na volišča, ne samo, ko so parlamentarne ali predsedniške volitve, ampak tudi takrat, ko so referendumi. “Prav je, da ljudje povemo, kaj si mislimo o določeni temi in da politikom povemo, kaj mislimo, da je prav in kaj narobe,” je opomnila.
Do tu vse lepo in prav. A očitno Pirc Musarjeva ni mogla skriti svoje usmeritve. Češ, zdi se ji pomembno, da državljani znamo presoditi, kdaj govorimo o pravicah in, ko imamo te pravice možnost izvrševati, ali z uporabo te pravice posegamo v pravice drugih. “Zdi se, da takrat, ko neka pravica ne posega v pravice drugih, zelo hitro preidemo na polje ideologije,” ugotavlja. Glede referendumske kampanje ugotavlja, da se je pri temi o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izrazito pokazalo, kaj si o tem misli konservativni pol in kaj tisti bolj liberalni. S tem po njenem mnenju ni nič narobe. Toda prav zato, ker je tema tako zelo ideološka, se morajo politiki veliko bolj zavedati, kaj je spoštljiv dialog in kaj kultura dialoga, je opomnila.
V luči bližajočih parlamentarnih volitev naj bo današnji referendum zato tudi opomnik, kako in na kakšen način naj politiki komuniciramo, ko gre za teme, ki nas razdvajajo, je dodala. “Ravno takrat, ko nas teme razdvajajo, je pomembno, da tudi posamezniki gremo na volitve in povemo, kaj je prav in kaj narobe,” je izpostavila.
Ob koncu izjave se je posvetila tudi medijem, ki so po njeni oceni v času referendumske kampanje premalo pozornosti posvečali stroki. Pogrešala je predvsem odgovore strokovnjakov o razliki med evtanazijo in pomočjo pri dostojnem končanju življenja in vprašanju, kaj pomeni ustavni standard ločitve cerkve od države. “Ni na meni, da sodim, bi si pa želela, da na parlamentarnih volitvah, ki se nam hitro bližajo, tem pravnim vprašanjem posvečate več pozornosti in da o pravnih vprašanjih ne sprašujete zgolj politikov,” je sklenila predsednica.
No, precej zanimivo. Stroka se je namreč v referendumski kampanji precej oglašala. S tem so mišljeni predvsem zdravniki. Morda pa je Pirc Musarjeva kaj zamešala in je imela v mislih kakšno drugo stroko? No, kakorkoli že, očitno jo je motilo, ker se je kakor zamenjevalo evtanazijo s pomočjo pri “dostojnem končanju življenja”. Karkoli že to pomeni. V praksi razlik dejansko ni. Koga ima torej Pirc Musarjeva za stroko? Morda Dušana Kebra in Rajka Kendo, dva redka predstavnika zdravništva, ki sta zakon podpirala?
Ne razume ustave ali se samo pretvarja, da je ne razume?
Zanimivo je pa predvsem, da Pirc Musarjevo zanima vprašanje, kaj pomeni “ustavni standard ločitve cerkve od države”. Pirc Musarjeva je pravnica, dobro pozna ustavo in tudi dobro ve, da v ustavi nikjer ni nič zapisano o ločitvi Cerkve od države. Sedmi člen omenja zgolj ločitev verskih skupnosti in države na splošno, pri tem omenja, da so verske skupnosti v svojem delovanju svobodne, med seboj pa enakopravne. Krilatica “ločitev Cerkve od države” je dejansko absurd in jo uporabljajo razni levičarski populisti za zavajanje ljudi.
Kaj to pomeni ločitev verskih skupnosti od države, je avtor teh vrstic pojasnil v tej kolumni:
Jasno je torej, da se verske skupnosti uvrščajo v sfero civilne družbe, zato je izražanje mnenj v civilni družbi brez omejitev. Dvomimo pa, da predsednica republike tega ne bi vedela. Navsezadnje je sama že večkrat obiskala Vatikan. Takrat očitno ni imela zadržkov glede “ločitve Cerkve od države”. Probleme pa ji povzroča razumevanje civilne družbe, ki je pri njej očitno še zelo v duhu nekdanje SZDL (to je Socialistične zveze delovnega ljudstva) ter “pluralizma samoupravnih interesov”. V kateri je bilo vse “pluralno”, dokler so ti predstavniki pokorno dvigovali roke in potrjevali partijske direktive.
Zato je bolj verjetno, da želi predsednica republike v svoji agendi slediti mentorju, po katerem se zgleduje – to pa je nekdanji “drugorazredni” predsednik Danilo Türk. Slednji je velikokrat pokazal svojo ideološko ozkost. Nič čudnega, da so ob izjavah Pirc Musarjeve mnogi zgroženi. Med drugim tudi urednik Družine Boštjan Debevec, ki meni, da je omenjena izjava nevredna položaja predsednika države. “Usmerjate novinarje proti svobodni in demokratični pravici izražanja ljudi v Katoliški cerkvi. Kot predsednica ste se sama aktivno vključili in predlog zakona javno podprli. Ob dejstvu, da je bila celotna zdravniška stroka proti, bi pričakovali, da bi se vsaj vzdržali. Da pa napadete civilno družbo, vernih katoličanov, je pa pod nivojem državnika. Pričakujem, da se boste za takšno izjavo opravičili,” je zapisal na facebooku.
