14.3 C
Ljubljana
četrtek, 13 junija, 2024

Peticija o pravici do groba in spomina obravnavana na seji odbora za peticije Evropskega parlamenta; evroposlanec Jahr: »Pisali bomo premierju Golobu«

Piše: Gašper Blažič

Odbor za peticije Evropskega parlamenta je, kot je bilo že napovedano, obravnaval slovensko peticijo za pravico do groba in spomina v zvezi z žrtvami komunističnih pokolov v času po drugi svetovni vojni.

Točka se je začela s skoraj enourno zamudo, saj se je najprej vnela vroča razprava ob predhodni točki, ki se je nanašala na poročilo o Kataloniji oziroma statusu španskega jezika v tamkajšnjih javnih izobraževalnih ustanovah, pri čemer naj dodamo, da odbor za peticije vodi španska evroposlanka Dolors Montserrat. V ugovorih pa sta prednjačili poslanki Margrete Auken iz Danske, iz skupine Zelenih, ter Maria Danzi iz Italije, gibanje Pet zvezd. Videti pa je, da je poročilo iz Katalonije glede statusa tamkajšnjih uradnih jezikov precej razdelilo poslance.

Za razliko od predhodne točke brez razprave

Ko se je obravnava te točke vendarle začela, sta problematiko najprej predstavila tako dr. Mitja Ferenc kot tudi evropska poslanka Romana Tomc. Razprave o peticiji praktično ni bilo, predstavnik Evropske komisije pa je odgovoril, da je Evropska komisija kot osrednji izvršilni organ storil že številne korake pri ohranjanju spomine na žrtve totalitarnih režimov, vendar je beleženje spomina večinoma prepuščeno posameznim članicam unije. Vendar pa lahko v dogajanje poseže tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, če bi se nanj obrnili predstavniki žrtev s pripombo, da jih izvršilna oblast ne upošteva. Razprave praktično ni bilo, z eno pripombo, pa še ta je bila posledica napačnega razumevanja, se je oglasila le že omenjena poslanka Margrete Augen, češ da se ne strinja, da se žrtve totalitarnih režimov obravnava različno in da so žrtve fašizma pozabljene.

»Dobrega komunizma ni!«

Od preostalih poslancev je bil zelo direkten bolgarski poslanec Andrej Kovačev, ki je dejal, da dobrega komunizma ni, medtem ko je Romana Tomc dejala, da je odprava dneva spomina na žrtve komunizma dejanje slabičev. Očitno peticija ni ostala brez odmeva – ne samo zato, ker je predsedujoča v odboru Dolors Montserrat ocenila, da je imela omenjena peticija zelo zelo visoko prioriteto, ampak zaradi predloga evroposlanca Petra Jahra, da Evropski parlament predsedniku slovenske vlade Robertu Golobu pošlje dopis, v katerem bi evropski poslanci izrazili razočaranje zaradi odprave spominskega dne. Navsezadnje tudi zaradi tega, ker se 17. maj kot spominski dan ne nanaša na žrtve samo iz leta 1945, pač pa na pobite Rome v letu 1942, torej še v prvi polovici druge svetovne vojne, in to še pred pojavom prve vaške straže, torej prve oborožene protirevolucionarne skupine.

Morda bi današnji dan, ki je tudi pepelnična sreda, sklenili z mislijo iz prve postaje križevega pota izpod peresa koprskega stolnega župnika dr. Primoža Krečiča, ki je med drugim zapisal:  »Obsojanje nas naredi lažje, ker zvrnemo na druge svojo nemoč in nesvobodo. Ideologi in diktatorji vedno najdejo ‘legalne’ načine, da obsodijo in utišajo nasprotnike ter drugače misleče ljudi. Drugačnost izziva, ker zahteva napor, odprtost, premik, razčiščenje, zato se je treba drugačnih ljudi znebiti, ne smejo več obstajati.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine