Piše: Marjeta Bogataj
Po katastrofalnih ujmah je voda odtekla, za seboj pa pustila porušene mostove, razdejane ceste in komunalno infrastrukturo ter poškodovane objekte, zlasti stanovanjske hiše. Povsod v osrednji Sloveniji so že zavihali rokave in se lotili sanacije.
Tri zelo poškodovane mostove na državnih cestah čez Kamniško Bistrico bodo v nekaj tednih začasno nadomestili montažni. Domžalski most pri Lidlu so morali zapreti, zaradi česar je prekinjena cestna povezava Domžale–Vir. Zdaj potekajo dela za postavitev začasnega mostu, na katerem je predviden izmenično enosmerni promet. Pozneje načrtujejo tudi vzpostavitev dvosmernega prometa s postavitvijo dodatnega začasnega montažnega premostitvenega objekta, so dejali na Direkciji RS za infrastrukturo. Pripravljalna dela za postavitev dveh začasnih montažnih mostov potekajo tudi na glavni cesti Šentjakob–Litija med naseljema Beričevo in Dol pri Ljubljani, kjer se je posedel eden od nosilnih stebrov mostu. Vzpostavitev dvosmernega prometa načrtujejo do konca avgusta. Pobudo za postavitev pontonskega mostu na tej lokaciji so kmalu po ujmi podali zasavski župani skupaj z županoma Domžal in Dola pri Ljubljani, saj gre za pomembno povezavo širšega območja Zasavja z osrednjo Slovenijo, še posebej za tovorni promet.
Most v Zgornjih Stranjah na državni cesti Kamnik–Stahovica pa je deroča Kamniška Bistrica tako poškodovala, da so ga pred dnevi morali v celoti porušiti. Po nujnem čiščenju struge bodo postavili začasnega, izmenično enosmerni promet bo predvidoma vzpostavljen v prvi polovici septembra.
Župani so stopili skupaj
Kot smo že pisali, so se župani občin Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče, Trzin, Domžale in Lukovica zavzeli za vzpostavitev skupne tehnične pisarne za koordinacijo in usklajevanje priprave in izvedbe sanacijskih ukrepov na povodju Kamniške Bistrice. V pobudi, ki so jo naslovili na urad predsednice republike, vlado ter Upravo RS za zaščito in reševanje, so navedli, da bo pisarna skrbela za kakovostno in hitro izvedbo sanacije ter tako poskrbela za zaščito pred vnovičnim ogrožanjem ljudi in premoženja. Župani so prepričani, da bi lokalne skupnosti pri sanaciji morale imeti več besede.
Na Kamniškem je bila ujma tako hudo, da je spremenila relief nekaterih dolin. Po prvi grobi oceni kamniškega župana Mateja Slaparja je nastalo za vsaj 500 milijonov evrov škode, »saj je uničena celotna infrastruktura po dolini Črne, Kamniške Bistrice in Bistričice«. Sanacija bo dolgotrajna in zahtevna.
Nesreče in nevarnosti
Pri odstranjevanju posledic vremenske katastrofe, pri kateri je sodelovalo ogromno prostovoljcev, so se dogajale tudi nesreče. Tako je na odlagališču odpadnega materiala v Komendi voznik bagra zbil in delno prevozil moškega. Slednji se je pri tem huje poškodoval.
Nevarno pa je še vedno, zato je previdnost vseh, ki sodelujejo pri sanaciji, zelo na mestu. Paziti pa morajo tudi drugi; narasle vode so namreč ponekod naplavile tudi neeksplodirana ubojna sredstva. Neka občanka je ob Obvozni cesti v Ljubljani našla minometno mino, prav tako so minometno mino v odkrili v gozdu v bližini te ceste. V Homcu v občini Domžale pa so v strugi Kamniške Bistrice odkrili ročno bombo. Na območju naselja Jarčja Dolina v občini Žiri je voda naplavila ročno bombo in naboj, na topovsko granato nemške izdelave iz 2. svetovne vojne pa je občan naletel pri potapljanju v morju v bližini Strunjana v občini Piran. Vsa neeksplodirana ubojna sredstva izvirajo iz 2. svetovne vojne, prevzele in uničil pa so jih pristojne službe.
Ljubljana: je res vse v redu?
V Ljubljani sta poplavljali Sava in Gradaščica. Sava je preplavila dele Tacna, Sneberij, Črnuč in Gameljn; prebivalce na območjih Sneberij, Tacna in Broda so morali evakuirati, v Gameljnah so z ogrožene kmetije evakuirali okoli 60 konj, na območju Tomačevega so na obrežju Save našli mrtvega moškega. Pristojne občinske službe ugotavljajo, da jo je prestolnica v tokratni ujmi relativno dobro odnesla in da bi bilo brez protipoplavnih ukrepov, ki so jih izvedli v preteklih letih, veliko huje. S tem se seveda ne strinjajo vsi, sploh ne tisti, ki so doživeli katastrofo, in tisti, ki jih skrbi kanalizacijski kanal C0. Voda je namreč v Sneberjah razgalila razmetane cevi kanala C0. Župan mestne občine Ljubljana (Mol) Zoran Janković vztraja, da je vse v redu, tudi direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik je zatrdil, da povezovalni kanalizacijski kanal C0 med poplavami ni utrpel nobenih poškodb …
Na območju Mola je bilo poplavljenih 220 objektov, od tega 132 bivalnih. Zdaj je voda izčrpana, odpadke so odstranili z ulic – nabralo se jih je 1.100 ton –, očistili so meteorne in kanalizacijske kanale ter se posvetili sanaciji objektov in ocenjevanju škode. Mol in Zveza prijateljev mladine (ZPM) Moste-Polje bosta z donacijsko kampanjo krili do 75 odstotkov stroškov obnove pritličnih bivalnih prostorov na območju Mola, sofinancirali bodo tudi plačilo stroškov pitne vode za mesec avgust.
Dober zgled – Grosuplje
Kako pomembni so protipoplavni ukrepi, kaže primer občine Grosuplje, kjer so se po zadnjih velikih poplavah leta 2010 odločili za zgraditev dveh zadrževalnikov poplavnih vod; enega so financirali sami, enega država. Po oceni župana Petra Verliča sta ob zadnji ujmi oba v celoti opravila svoje delo ter občino in mesto obvarovala poplav, do katerih bi sicer zagotovo prišlo. V načrtu imajo še urejanje struge Grosupeljščice v Grosupljem, ki pa bo manjši zalogaj. Župan je tudi izpostavil, da bi morala država pristojnost urejanja in čiščenja vsaj manjših vodotokov prenesti v pristojnost občin. »Na ta način bi vodotoke bistveno laže in hitreje obvladovali,« je dejal.
