Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil odkritja spominskega obeležja ob 30. obletnici sestanka koalicije Demos, kjer je bila potrjena zavezanost uresničevanju plebiscitne odločitve o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji ter dogovorjena pospešitev ključnih korakov v procesu slovenskega osamosvajanja. Današnje slovesnosti so se udeležili nekateri ključni akterji tedanjega časa, med njimi Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Igor Bavčar, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franci Feltrin in Vitomir Gros.
Slavnostna govornika na nocojšnji prireditvi sta bila dr. Dimitrij Rupel in Lojze Peterle. Rupel je v svojem nagovoru izpostavil, da se mu ob današnjem aktualnem dogajanju zdi, kot da smo se vrnili tja, kjer smo že bili. “Govori se o novem, levem Demosu, prirejanju mej Balkana, narodni spravi,” je naštel in nadaljeval, da so prisotni na Račjem otoku pred 30 leti morali rešiti glavno vprašanje, “ali bomo pravočasno pripravljeni na samostojnost ali ne.”
Prav tako je Rupel dejal, da danes “naši nasprotniki gojijo in prilagajajo tista poglavja zgodovine, kjer so se razglasili kot zmagovalci, neskončno pa so užaljeni, ker so se izkazali kot poraženci v poglavju o naši državotvornosti in ustvarjajo mite, ki so falsifikati.” Slovenska levica v svoji vnemi ni niti neuspešna niti osamljena. Podobne ideje se širijo tudi po Evropi, kjer govorijo o moralni superiornosti levice, je navedel Rupel. Ob tem je spomnil še, da izvirno Demos ni bil enovita struktura, ampak koalicija šestih strank, ki so pokrivale vse klasične politične usmeritve. Svoj nagovor pa je Rupel zaključil z besedami, da je “levi Demos nekaj takšnega kot desna osvobodilna fronta.“
V katerem taborišču bi končali osamosvojitelji, če projekta ne bi izpeljali?
Predsednik prve slovenske demokratične vlade Lojze Peterle pa je uvodoma dejal, da je bil tisti april pred tridesetimi leti eden politično najbolj gostih mesecev. Ob tem je dejal, da se je ravno danes spraševal, v katerem taborišču bi končali voditelji osamosvojitvenega projekta, če nam ne bi uspelo. “Tega se spominjam na ta način zato, ker nam šele sedaj prihaja v zavest, kakšnega projekta smo se lotili in žal mi je, da je po 30 letih tako slabo ponotranjeno to, zakaj smo po stoletju sanj, deklaracij, pozivov, pred 30 leti končno le uspeli,” je dejal Peterle. Po njegovih besedah so slovenske volivke in volivci 8. aprila 1990 prvič imeli možnost glasovati za program samostojne Slovenije. “Naši ljudje so priliko izkoristili in podprli Demos, ki je nastopil z državotvornim programom. S tem, ko je Demos zmagal, so nastopili pogoji, da se projekt osamosvojitve izvede,” je dejal Peterle. Spomnil je, da so po izvolitvi vlade iz Beograda “čestitali” skupaj s slovensko komponento, in sicer z razoroževanjem slovenske Teritorialne obrambe. “Že takrat se je začela vojna za Slovenijo in že takrat so se začele priprave na obrambo,” je dejal Peterle in povedal, da so zbrani takrat na Račjem otoku pokazali enotnost, odločnost in pogum.
“Takšna enotnost in odločnost nam je pomagala tudi pri vladnem delu. Vprašanje takrat na Račjem otoku je bilo, ali smo za to, da gremo s projektom osamosvojitve naprej in do konca in odločili smo se, da gremo do konca. To je bilo takrat zelo tvegano dejanje, a smo prevzeli odgovornost in pokazali politično zavezanost,” je dejal Peterle in še enkrat izrazil veselje, da so bili takrat sposobni takšne odločitve ter da se današnjega dne pred tridesetimi leti spominja z velikim veseljem in hvaležnostjo do ekipe, za katero je bil odgovoren. Peterle je še izrazil obžalovanje, da je bil sestanek na Račjem otoku po njegovem mnenju zadnji večji strateški Demosov sestanek.
Vir: Gov.si, Nova24TV
