Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
To, da se ljubljanski župan Zoran Janković požvižga na varovanje okolja, ko gre za izvajanje najrazličnejših projektov, ni od včeraj. Kot kaže pa je sedaj prekipelo tudi okoljevarstvenikom. “Delovanje izven okvirjev okoljske demokracije ter zloraba represivnih organov (nov) modus operandi Mestne občine Ljubljana ob izvajanju okoljsko spornih projektov,” so kritični v zeleni stranki Vesna potem, ko smo bili nedavno priča protestu okoljevstvenikov, ki nasprotujejo izsekavanju dreves na Rožniku.
V zeleni stranki Vesna opažajo, da je mogoče v Mestni občini Ljubljana (MOL) opaziti ponavljajoče se vzorce slabih praks pri načrtovanju in izvajanju infrastrukturnih projektov (primer kanal C0, napovedana sežigalnica) ter posegov v javni prostor (primer posek dreves na Rožniku), ki potekajo brez dialoga z državljankami in državljani. Z namenom preprečevanja ponavljanja slabih praks pri načrtovanju in izvajanju tovrstnih projektov so v Vesni odločili, da odprejo javno razpravo, v kateri so različni deležniki predstavili svoje poglede, kako bi se konfliktu zaradi kanala C0 lahko izognili. “V konkretnem primeru gre za nevarnost ogrožanja vodnih virov, ki oskrbujejo preko 300 tisoč prebivalk in prebivalcev”, so kritični.
Medtem, ko so predstavniki občine in drugih institucij, ki so odgovorne za odobritev omenjenega projekta, sodelovanje v razpravi zavrnili, so v razpravi sodelovali številni okoljski strokovnjaki, prav tako pa tudi lastniki prizadetih zemljišč. Prisotni so se strinjali, da projekt ni potekal na transparenten način, saj se je načrtno izključilo strokovno, zainteresirano in splošno javnost. “Izvedba del poteka mimo standardov za preprečevanje tveganj, uporabljeni so neustrezni materiali in metode vgradnje, kar pomeni resno grožnjo pitni vodi na širšem območju,” so jasni v stranki.
V samem uvodu razprave je dr. Jasminka Dedić, kandidatka stranke Vesna za županjo Ljubljane, predstavila Deklaracijo o okolju in razvoju, s katero so vzpostavljeni temelji okoljske demokracije skozi tri “pravice dostopa”: do informacij, participacije javnosti in sodnega varstva. Te so vključene v Aarhuško konvencijo iz leta 1998 in so ključnega pomena pri zagotavljanju transparentnega okoljskega upravljanja. O vprašanju uresničevanja Aarhuške konvencije, ki je sicer prenesena v naš pravni red v praksi, je spregovoril zagovornik okolja in predstavnik PIC nevladnih organizacij in Zelene svetovalnice mag. Aljoša Petek. Po besedah Petka so državni organi konzervativni okrog posredovanja informacij javnosti, velikokrat pa se pravica do participacije uresničuje le preko formalizirane javne razprave. Podanih pomislekov pa se nato ne upošteva pri končnem odločanju. “Če je civilna družba že nekaj časa na nogah, je to znak, da postopek ni bil izpeljan na način, ki bi primerno vključeval ne le lastnike zemljišč, pač pa tudi širšo skupnost. Kršenje načel Aarhuške konvencije v praksi se izrazi v okoljskih konfliktih, v konkretnem primeru gre za konflikt med MOL in drugimi državnimi institucijami na eni strani in predstavniki civilne družbe (in lastnikov zemljišč) na drugi strani,” je opozoril v zvezi s projektom kanala C0.
Prišlo kar do 70 razlastitev oziroma omejitev lastninskih pravic
Kot je znano, je v primeru kanala C0 je prišlo do posega policije, ki je novembra 2022 nasilno vklenila in odvzela prostost Alešu Mrzelu. Slednji je na razpravi spomnil, da bi moral biti kanal zgrajen pred štirimi leti, A ker občina ni pridobila ustreznih dokumentov in dovoljenj do tega ni prišlo. “Način, kako se je MOL lotila pridobivanja dokumentov, pogodb in soglasij, je najmanj netransparenten. Gre za pomemben poseg, saj bo zgrajen kanal ogrožal pitno vodo Ljubljančank in Ljubljančanov – ne za nekaj let, pač pa generacij,” je izpostavil. Ne le vodstvu občine, ampak tudi vladam in okoljskim ministrom, ki so službovali v tem času, pripisuje odgovornost. Po besedah Mrzela je v konkretnem primeru prišlo do 70 razlastitev oziroma omejitev lastninskih pravic. “Uradnik lahko razlastnini nepremično, pri čemer pritožba ne zadrži uveljavitve sklepa. To lahko doleti vsakega lastnika zemljišča … kjerkoli po Sloveniji. Ob tem je prišlo tudi do nasilne asistence policije, za katero ni bilo ustrezne pravne podlage,” je med drugim dejal kritično.
Na netransparentnost vodenja postopkov in dokumentacijo, ki se je podpisovala skorajda v tajnosti, je med drugim izpostavil Brane Grad. Po besedah Grada zaradi molka vladajoče politike, ki se ni odzvala konkretno, projekt nemoteno poteka naprej. “Material, ki se uporablja za vgradnjo ni ustrezne kakovosti, sploh glede na to, da gre za gradnjo na potresnem območju. Vgrajene cevi niso ustrezno zaščitene, ne uporabljajo se ustrezni materiali in postopki”, je izpostavil in trditev podkrepil s pomočjo slikovnega gradiva. “Že ob normalnem razvoju dogodkov je treba predvideti strožje ukrepe, ki veljajo za vodovarstveno območje, kar v konkretnem primeru ni upoštevano. Prav tako pa manjka širši načrt za primer izrednega scenarija, npr. potresa, ko je treba predvideti še vključevanje številnih drugih služb,” je opozoril mag. Joerg Prestor iz Geološkega zavoda Slovenije.
Foto: Jože Maček/Stranka Vesna
100-odstotno tesne kanalizacije ni
Odločitev o gradnji kanala C0 preko vodonosnika je dr. Mihael Brenčič iz ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete in predsednik Slovenskega komiteja mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) je označil za nerazumljivo. Ob tem je Brenčič opozoril, da obstaja visoka stopnja tveganja, potrebno je namreč zavedanje, da “100-odstotno” tesne kanalizacije ni. “Govorimo o tveganju, in sicer za okoli 333.000 prebivalcev, ki jih oskrbuje ljubljanski vodovod; in večina vodnih virov je pod vplivov kanala C0,” je bil jasen.
To, da do uporabe kanala sploh ne bi smelo priti, je jasen mag. Tomaž Ogrin iz Alpe Adria Green, Mednarodnega okoljskega centra. Državni zbor je namreč sprejel sklep, da do gradnje ne pride brez ustrezne ocene okoljskega tveganja. Te pa še sedaj ni. Ogrin pa je kritično izpostavil še naslednji projekt občine- sežigalnico, kamor naj odpadke na sežig vozilo kar 57 slovenskih občin. V stranki Vesna poudarjajo, da bodo projekt sežigalnice nedvomno pazljivo spremljali in javnost obveščali o dogajanju.
Foto: Jože Maček/Stranka Vesna
