2.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Odzivi analitikov na nastop Janše in napad Fajonove v Evropskem parlamentu: Tako nedržavotvorno delovanje je bilo včasih opredeljeno kot nedomoljubno in še kot izdajalsko

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

“Nenavadno in tudi neprimerno je, da se na evropskem parketu skušajo reševati notranjepolitične zadeve, in če se spomnimo, so se v preteklih dveh desetletjih, v časih levo-sredinskih vlad na desno-sredinske opozicijske stranke, ki so skušale kritiko takratne oblasti izvoziti v tujino, stekale močne (upravičene) kritike za nedržavotvorno delovanje, ki je bilo včasih opredeljeno tudi kot nedomoljubno in celo kot izdajalsko,” je na torkov ofenziven nastop Tanje Fajon v Evropskem parlamentu opozoril politolog dr. Miro Haček.

Politolog dr. Miro Haček je ocenil, da je bil nastop predsednika vlade Janeza Janše sicer precej umirjen in diplomatski, zato tudi kritike, ki so nanj letele s strani levosredinskih političnih skupin v EP niso bile tako ostre, kot smo to navajeni iz slovenskega parlamenta, predvsem pa niso bile izključevalne, ampak je večina kritičnih govorcev ponudila tudi roko sodelovanja. Politolog dr. Neven Polajnar pa je izpostavil, da je treba pojasniti, zakaj določen del volilnega telesa na nekem nivoju zavrača nekatere liberalne principe politike, pri čemer se resne politične odločitve odmikajo vse dlje od državljanov kot primarnih nosilcev legitimnosti v demokraciji. Ko se aktualni slovenski politiki očita odmik od demokratičnih svoboščin moramo poudariti, da se je kriza demokracije pričela že precej pred nastopom aktualne vlade, vse trenutno dogajanje pa je le logični politični refleks.

“Problem slovenske t. i. leve opozicije je, da ne zna zagristi v kislo jabolko ključne problematike, s katero naj bi se tovrstna politika ukvarjala, t. j. vprašanje privatne akumulacije kapitala, kar zgovorno kažejo tudi slovenski privatizacijski procesi, v katere sta bila v zadostni proporcionalni meri vključena oba politična pola,” je prepričan Polajnar. Namesto tega se vedno bolj ukvarja le s parcialnimi vprašanji, za katere se zdi, da so producirana in implementirana v slovenski politični prostor izven slednjega, iz česar sledi tudi zvodenelost tovrstne politike pri nas.

Resni akterji v zunanji politiki homogeno in zastopajo primarno nacionalni, šele nato strankarski interes
Spomnimo, da je aktualna opozicijska zasedba sama sestopila z oblasti. Več kot leto od tedaj, pa kljub večkratnim poskusom ni uspela uspešno uporabiti mehanizmov, ki bi vodili do ponovnih volitev in prevetritve političnih predstavnikov v parlamentu. Aktualna vlada tako še vedno deluje legitimno, pragmatično ter skladno s svojimi jasno zastavljenimi cilji, ki so nam lahko po volji ali pač ne, ter bo svojo vlogo na čelu Sveta EU speljala do konca. Politolog je še opozoril, da prezentacija razslojenosti slovenske politike, ki se dogaja s strani aktualne opozicije znotraj institucij EU, h krepitvi vloge naše države pri predsedovanju definitivno ne bo pripomogla, poleg tega pa nepotrebno izpostavlja notranjepolitično krhkost. Seveda ne obstaja demokratična država, kjer se ne bi odvijali notranjepolitični boji različnih razmer, vendar pa resni akterji v mednarodni skupnosti nastopajo v zunanji politiki homogeno in zastopajo primarno nacionalni, šele nato strankarski interes. “To bi moralo biti vodilo slovenske zunanje politike ne glede na to, kdo demokratično izvoljeno vlada, aktualne in pretekle izkušnje pa pričajo ravno obratno,” je spomnil Polajnar.

Protidržavni nastop Tanje Fajon bo še dolgo odmeval
Spomnimo, predsednik vlade Janez Janša je včeraj v Evropskem parlamentu predstavil šestmesečni program predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije s prednostnimi nalogami predsedstva v drugi polovici leta 2021. Medtem ko je premier državniško predstavil načrt predsedovanja – med drugim je  izrazil upanje, da bo teh šest mesecev dejansko pomenilo prehod od ukvarjanja s krizo in reševanja posledic krize na koncentracijo na strateške dileme, ki so pred nami – pa se je evropska poslanka Tanja Fajon odločila ubrati “drugačno” taktiko. Izpostavila je, da je vsak dan več kritik na račun njene države, zato težko čuti isti ponos, ki ga je čutila v preteklih letih. “Ugled Slovenije se je v času trenutne vlade žal zamajal in premnogi se sprašujete o naših vrednotah in evropski naravnanosti,” je dejala ter pripomnila, da besede in dejanja našega premierja ter posameznih ministrov, niso tudi dejanja in stališča vseh naših ljudi. Po njenih besedah, velikanska večina ljudi ne podpira aktualne vlade ter vseh njenih lastnosti oziroma dejanj, ki ji jih leva opozicija že pregovorno pripisuje in ki so sicer zgolj plod  domišljije nasprotnikov te vlade. Če že kdo niža ugled Slovenije, je to pač predvsem Fajonova, ki izkrivlja resnico in brez sramu pljuva po lastni državi – sedaj že v tolikšni meri, da nekateri njene besede označujejo z izdajalstvom, ki so ga poimenovali kar fajonizem.

Glede očitkov, ki letijo na svobodo medijev, je premier izrazil upanje, da se bo skupina, ki bo prišla v Slovenijo, pogovarjala z različnimi ljudmi in ne le tistimi, ki sliko prikazujejo enostransko. “Kar se tiče medijske svobode v Sloveniji, že tretjič vodim vlado in vedno, ko jo vodim, se na indeksih medijske svobode Slovenija dvigne,” je dejal Janša in dodal, da je Slovenija na omenjenem indeksu tudi lansko leto napredovala. “Je pa veliko izvoza politične situacije v Sloveniji v evropske institucije, kjer nihče ne govori slovensko, in kjer so odvisni od tega, kar kdo pove. Preden pa sodite o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji, vas vabim, da pridete v Slovenijo s prevajalcem, živite pri nas en teden in boste videli, kakšen je odnos medijev do vlade ter obratno,” je poudaril premier.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine