Piše: Gašper Blažič
Zgodba o tem, zakaj je Robert Golob skupaj z Asto Vrečko »stisnil rit« ob odločanju prejšnje vlade o pridružitvi tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu, ima očitno širšo razsežnost in ni vezana zgolj na afero Black Cube. Navsezadnje gre pri tej aferi za tipičen konstrukt, ki kaže na politično zlorabo Sove s strani prejšnje vlade, saj so na njen račun v javnost lansirali izmišljene govorice o tem, kako so izraelski agenti očitno po naročilu SDS skrivaj snemali nekatere vidne posameznike. Z Golobovim bojkotom tožbe pa naj bi se objavljanje posnetkov ustavilo.
Težava pa je verjetno tudi v mednarodni dimenziji te tožbe: obstaja velika verjetnost, da tožba ne bi uspela, preprosto zato, ker za sodbo o genocidu manjka stvarnih dokazov. To je tisto, o čemer zadnje dve leti že ves čas opozarjamo, namreč da je civilno prebivalstvo v Gazi predvsem žrtev Hamasa in njegove militantnosti. Najprej Hamasovega izzivanja izraelske vojske, ki ob provokacijah Hamasa brž napade Gazo, pa tudi dejstva, da civilnemu prebivalstvu v Gazi Hamas odvzema dostop do hrane, pa tudi možnost umika pred izraelskimi izstrelki. Tuji mediji pa so informacijsko povsem odvisni od tega, kar jim povedo oblasti v Gazi, torej Hamas, pa tudi od virov, kot je Al Jezeera. Globalna levica pa nato tovrstno enostransko poročanje izrablja sebi v prid. Kar velja tudi za slovenske propalestinske aktiviste iz vrst Levice, Svobode ter nevladnikov.
Navsezadnje velja spomniti tudi, kako slovenski mainstream mediji na splošno prikazujejo Izrael kot državo apartheida, kjer imajo Palestinci status sužnjev, podobno kot Izraelci v Egiptu pred znamenitim eksodusom preko Rdečega morja, kar je tudi bistvo judovske velike noči (pesah/pasha – »mimohod«). Neposredno izkustvo tistih, ki dobro poznajo tamkajšnje razmere, govori drugačno zgodbo – da so namreč mnogi arabski prebivalci Svete dežele našli priložnost za delo v Izraelu in imajo celo izraelsko državljanstvo, ne da bi bili pri tem diskriminirani. Sebe celo nočejo imenovati Palestinci, saj ima ta beseda slabšalni prizvok.
Na kratko: genocid v Gazi je povsem navaden levičarski propagandni konstrukt. Žalostno pri tem pa je, da predsednica republike in doktorica pravnih znanosti Nataša Pirc Musar ta propagandni konstrukt nekritično ponavlja. Čeprav je res, da se v Gazi vendarle dogajajo hude stvari – in se bodo dogajale, dokler Hamas ne bo povsem razorožen. Enako Hezbolah. Očitno je tudi nekomu v interesu, da obe teroristični organizaciji ostajata oboroženi in aktivni, na prikrit način ju podpira tudi OZN.
Očitno pa je, da ta levičarski konstrukt podpirajo nekatere znane osebe v Sloveniji. Tudi nekdanji član SDS in nekdanji evropski poslanec Miha Brejc, ki se je v nedavnem intervjuju za Reporter spravil na Janeza Janšo, ki da mu je vseeno za pobitih 20 tisoč otrok v Gazi. Nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh, ki je stranko že pred koncem prejšnjega mandata zapustil, je v začetku junija zaslišanje Toneta Kajzerja pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko »obdelal« z besedami: »Zaradi izraelskih vojaških operacij je od oktobra do danes umrlo 73.000 Palestincev. Od tega je več kot 56 % ubitih žensk, otrok (več kot 20.000 ubitih otrok) in starejših. Žalostno-bedna izjava Kajzerja.« Tudi sicer Kaloh zadnje mesece redno podpira dejanja nove opozicije (denimo referendum o »politični policiji«) in celo poobjavlja na omrežju X objave nekaterih znanih levičarjev.
T. i. »palestinski« opciji je zelo blizu tudi kolumnist Družine Blaž Podobnik, za katerega sicer naši viri pravijo, da je mladi perspektivni up slovenske katoliške inteligence. Glede na njegove objave na X so mu skrajni levičarji očitno precej všeč. Pa tudi sicer je velik zagovornik propalestinske narative:
Glede na te objave ter na dejstvo, da teza o genocidu predstavlja Arhimedovo točko globalne moči levičarstva, ni čudno, da je pritisk na novo vlado, potem ko je snela palestinsko zastavo s pročelja vladne zgradbe, tako brutalen. Samo vprašanje časa pa je, kdaj bodo k tej nenačelni koaliciji pristopili še nekateri katoliški misleci. Mimogrede, Sveti sedež je glede oznake »genocid«, kar se tiče Gaze, za zdaj zelo zadržan. Verjetno bo tako tudi ostalo.
