Piše: G. B.
Prav na dan, ko je papež Frančišek malo pred osmo obletnico svoje izvolitve za papeža odšel na obisk v Irak, je poskrbel za še eno prijetno presenečenje, ki odmeva med Slovenci: imenoval je namreč novega celjskega škofa.
Škofija, ki je bila ustanovljena leta 2006, je bila brez škofa od septembra 2018 dalje, ko je tedanji škof Stanislav Lipovšek odšel v pokoj. Ker so predvidevali, da bo stanje izpraznjenega sedeža trajalo največ pol leta, je bil za škofijskega upravitelja imenovan nadžupnik v Laškem Rok Metličar. Vendar pa so se postopki imenovanja novega škofa močno zavlekli, saj je tako rekoč istočasno odšel v pokoj tudi tedanji apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, kar je močno zavleklo postopke iskanja kandidatov. Potem pa je prišla še pandemija covid 19, kar je dodatno otežilo postopke. »Kuhanje« novega škofa se je tako razvleklo na kar dve leti in pol.
Je pa papež že lani poskrbel za imenovanje treh slovenskih škofov izven slovenskih meja. Najprej škofa Jožefa Marketza v Celovcu, nato novega apostolskega nuncija v Iraku Mitjo Leskovarja, konec leta 2020 pa še novega nadškofa v Izmirju v Turčiji Martina Kmetca, ki je bil posvečen in umeščen pred kratkim. Nadškof Leskovar bi se moral s papežem sicer srečati danes, žal pa to ne bo mogoče, saj poročajo, da je Leskovar pozitiven na covid19 in ostaja v samoizolaciji.
Za škofijo Celje je današnja novica zagotovo prijetno presenečenje, saj so na novega pastirja težko čakali. Po prvem škofu Antonu Stresu ter njegovemu nasledniku Stanislavu Lipovšku tako na celjski prestol znova prihaja teološki profesor, ki je povrh vsega še soimenjak starodavnega celjskega škofa sv. Maksimijana Celjskega. Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je sicer duhovnik mariborske škofije, na teološki fakulteti pa je predaval biblične predmete, zlasti eksegezo svetopisemske Nove zaveze. Po rodu je s Koroške, saj se je rodil leta 1963 v Črni na Koroškem, osnovno šolo pa je obiskoval v Mežici.
S šolanjem je nadaljeval na srednji ekonomski šoli v Slovenj Gradcu, leta 1983 pa je začel s študijem teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1989 kot duhovnik tedanje mariborske škofije, ki je obsegala tudi sedanjo celjsko škofijo. Prve dve leti po posvečenju je bil kaplan v Zrečah, takoj po osamosvojitvi Slovenije pa je nadaljeval s podiplomskim študijem na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, kjer je leta 1995 magistriral. Tri leta kasneje pa na rimski papeški univerzi Gregoriana doktoriral s tezo Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Zatem se je izpopolnjeval tudi na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu, kjer se je izpopolnjeval iz biblične arheologije, in nato postal docent na katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter njeni enoti v Mariboru. Leta 2011 je dosegel naziv izrednega profesorja, dve leti kasneje pa je postal predstojnik katedre za Sveto pismo in judovstvo na ljubljanski teološki fakulteti.
Ne glede na akademsko dejavnost je bil ves čas povezan tudi z dušnopastirskim delom. Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta mariborske nadškofije, od leta 2011 je bil član kolegija svetovalcev. Opravljal je tudi službo duhovnega pomočnika v Dravogradu (1998-2010) in nato znova v Zrečah (2010-2012), nato v pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec (pastoralno leto 2012/2013) ter v Šentilju (od 2013 do 2020).
Kot so zapisali na spletni strani Slovenske škofovske konference, profesor Matjaž na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. »Njegovo temeljno raziskovalno področje, ki ga opravlja v programske skupine Judovsko-krščanski viri in razsežnost pravičnosti, je filološka, literarna in teološka analiza svetopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na teološki, hermenevtični in antropološki interpretaciji. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih ter razvoja biblične eksegeze, hermenevtike in prevajalskih načel. Je član ekipi prevajalcev slovenskega katoliškega prevoda Svetega pisma – Jeruzalemska izdaja (SPJ) ter član mednarodnega bibličnega združenja Studiorum Novi Testamenti Societas. Je urednik znanstvene revije Edinost in dialog ter predstojnik Zavoda Biblično gibanje, kjer deluje na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizaciji Svetega pisma preko različnih združenj, šol, medijev in strokovnih ekskurzij.«
Dr. Maksimilijan Matjaž sicer ni prvi biblični profesor, ki bo sedel na škofijski sedež, saj je med slovenskimi škofi še en nekdanji profesor Svetega pisma, namreč koprski škof dr. Jurij Bizjak. Med posebnimi priznanji za novega celjskega škofa pa je tudi dejstvo, da je papež Frančišek proglasil nedeljo Svetega pisma tudi za vesoljno Cerkev – obeležili smo jo v januarju na tretjo nedeljo med letom. Slovenska Cerkev to obeležuje že od leta 1990 naprej, leta 1993 pa je bilo ustanovljeno tudi Slovensko biblično gibanje, ki ga sedaj vodi dr. Matjaž. Skupaj s Svetopisemsko družbo Slovenijo skrbi za poglabljanje v Božjo besedo ter za različne dogodke, kot je denimo Svetopisemski maraton.
Novemu celjskemu škofu čestita tudi uredništvo Demokracije in mu želi obilo blagoslova na novi poti.
