Piše: Marjeta Bogataj
Ena bolj neverjetnih zgodb, ki so se v zadnjem času zgodile v Sloveniji, je tista o lažnem policistu na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.
Pred kratkim smo lahko brali, da je nadzor nad delom Policijske uprave Kranj pokazal vrsto resnih strokovnih napak in nepravilnosti znotraj policije. Poročilo ministrstva za notranje zadeve na kar 50 straneh, o katerem je pisal Večer, ugotavlja, da bi lahko prišlo do nepooblaščenega dostopa do varovanih območij ali celo do ogrožanja varnosti letalskega prometa, ogrožena pa bi lahko bila tudi varnost samih policistov.
Neimenovani civilist je namreč kar leto in pol na brniškem letališču deloval kot policist; uporabljal je opremo, ki jo je kupil na Bolhi, imel je ponarejeno službeno izkaznico, pri njem so našli tudi plinsko pištolo in beležko. Med aprilom 2024 in septembrom 2025 je sodeloval pri najmanj 16 uradnih policijskih postopkih in se gibal tudi v upravnem delu postaje. Kot se je izvedelo, je pred leti delal kot varnostnik na letališču ter se dvakrat prijavil na razpis za delovno razmerje in vpis v policijsko izobraževanje, vendar ni bil sprejet.
Toda tisto, kar javnost najbolj zanima, za zdaj še ni znano: zakaj je to počel? Kakšen je bil njegov motiv? Se je ukvarjal tudi s kakimi nečednimi posli, ki mu jih je »policijsko delo« omogočilo? Ali je mogoče, da ga je gnala le ljubezen do tega poklica? In kako je mogoče, da ga pravi policisti, ki so ga gotovo poznali, niso prijavili?
Vse skupaj je prav filmsko, le žanra še ne moremo določiti. Specializirano državno tožilstvo je že »sprejelo odločitev« zoper njega in zoper policista, ki mu je pomagal, zato bomo več verjetno izvedeli v prihodnjih postopkih. Kar pa se tiče policije – ne dvomim, da bodo pristojni naredili vse potrebno, da se kaj takega nikoli več ne ponovi.
