Piše: Gašper Blažič
Današnje sojenje v zadevi Trenta je bilo še predzadnje v nizu letošnjih sodnih obravnav. Naslednja obravnava bo čez en teden, vendar bo očitno sojenje glede na razpisane naroke trajalo vsaj še do polovice marca. Prav na današnji dan je minilo desetletje, odkar je bil Janez Janša izpuščen iz zapora, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo obsodbo v zadevi Patria.
Tudi današnje sojenje je bilo – glede na podatke na spletni strani sodišč – predvideno za dvorano 19 v pritličju (slednja sprejme kar lepo število ljudi), vendar so ga tudi tokrat prestavili v prvo nadstropje, v sobo 106 (kjer je za obtoženega Klemena Gantarja zmanjkalo prostora in je sedel kar na klop, ki je sicer namenjena novinarjem). Varovanje je bilo znova okrepljeno, po novem so s kovinsko ograjo zaprli tudi stopnišče pred sodiščem. In še to: po novem tudi predstavnikom tiska s seboj ni več dovoljeno imeti prenosnih računalnikov. Govori pa se o tem, da bodo na naslednji obravnavi navzočnim novinarjem pobrali tudi mobilne telefone ali pa morda sojenje povsem zaprli za javnost.
Urbanistka sesula pristranska izvedenska mnenja
Po več kot polurnem branju listinskih dokazov je okoli desete ure vendarle prišla urbanistka Lidija Dragišić, ki pa je na veliko nezadovoljstvo tožilstva negirala trditve nekaterih izvedencev, ki so trdili, da je nekdanje Janševo posestvo v Trenti praktično brez vrednosti, ker se na njem ne da graditi ničesar. Kot pravi, je objekte mogoče renovirati, čeprav je za to potrebno precej soglasij, prav tako je mogoče urediti tudi dovoz do zemljišč. Ob zgolj manjših posegih na objektih ni potrebno posebej iskati soglasij (razen če gre za spomeniško zaščiteno zgradbo), priglasiti pa je potrebno dela. Zemljišče v Trenti je dejansko domačija z okoliškimi kmetijskimi zemljišči, kar pomeni, da se tam nahaja bivalni objekt ter kmetijsko gospodarsko poslopje. Ob tem ni potrebno, da se v času obnove opravlja kmetijska dejavnost. Prav tako noben pošten urbanist ne bi sam tolmačil (ne)možnosti, ampak bi najprej pridobil podatke, kaj je mogoče napraviti na določenem zemljišču.
S tem pa je urbanistka tudi sesula glavno poanto obtožbe, češ da je Imos za drag denar (in verjetno v zameno za državne posle v času Janševe vlade, kakor namigujejo) kupil zemljišče, za katerega naj bi vnaprej vedel, da ga ne bo moglo razvijati. Dejansko pa bi ga bilo mogoče razvijati z dovozom, komunalnih priključkov ter rekonstrukcijo obstoječih objektov oz. nadomestnih gradenj v skladu z zakoni ter ob pogoju pridobitev soglasij v skladu z zakonom o Triglavskem narodnem parku. Lidija Dragišić je sicer prejšnji mesec poslala tudi vprašanja oz. poizvedbo na upravo Triglavskega narodnega parka ter občino Bovec glede možnosti gradbenih del na stavbnem zemljišču v okviru zemljišča v Trenti. Podatki, ki jih je pridobila, so pokazali, da ne drži, da je gradnja na tem zemljišču nemogoče. Kar dejansko potrjuje navedbe prič iz Imosa, da so to zemljišče kupili, ker so videli v njem možnost razvoja in kasnejše prodaje. Če bi namreč res veljalo, da na nekdanjem Janševem posestvu ni mogoče graditi, niti urediti dovoza in komunalnih priključkov, bi bil nakup zemljišča s strani Imosa nesmotrn tudi za precej nižjo ceno, kot je zanj odštel. Prav na tej točki skuša tožilstvo dokazovati, da je šlo za fiktiven nakup z namenom, da se omogoči obojestransko korist, torej, Imos, ki naj bi sam seme kakor oškodoval, vendar bi dobil državne posle, in Janša, ki naj bi kakor ničvredno posestvo prodal za zlato. No, pregled Imosovih poslov pa kaže, da je Imos večji promet ustvarjal v času vlad pod patronatom LDS kot pa kasneje prve Janševe vlade. Skratka, popolna sodna farsa.
Pričanje Franca Nahtigala bo zelo zanimivo
Nekje pred pol dvanajsto uro, ko je urbanistka končala z nastopom, je sodnica oz. predsednica senata Cvetka Posilovič odredila odmor, že pred tem je bilo slišati trobljenje in žvižge s Prešernove ceste v Celju – sodna dvorana (pravzaprav soba) je bila obrnjena v tisto smer. Ob 11.45 se je obravnava nadaljevala, vendar je bila to samo formalnost, saj so – s težavo – določili nove obravnave, ki bodo sledile v letu 2025, to pa so 17. januarja, 10. februarja in (verjetno) 10. marca. Verjetno pa bo vse odvisno od tega, ali bodo v letu 2025 predčasne volitve ali ne. Naslednja obravnava bo sicer 19. decembra, saj morajo dokončati zaslišanje izvedencev. Takrat naj bi pred sodišče stopil tudi Franc Nahtigal. Zato bo tudi prihodnji teden zelo zanimivo dogajanje tudi v sodni dvorani. Nahtigal je namreč že pred davnimi leti povsem realno ocenil vrednost Janševega nekdanjega posestva, zaradi česar je občutil maščevanje pravosodnega ministra v Cerarjevi vladi Gorana Klemenčiča, ki mu je odvzel licenco.
Sojenje se je zaključilo ob 12.15, sodnica je želela današnjo obravnavo čim prej zaključiti “glede na razmere zunaj”. No, verjetno je tožilski par (Boštjan Valenčič in Luka Moljk) tokrat sodišče zapustil skozi zadnji vhod. Shod pred sodiščem se je namreč začel, kot je bilo napovedano, pet minut pred dvanajsto uro, točno ob dvanajstih so zapeli slovensko himno.
