Vlada v odhodu želi v teh dneh na skrivaj sprejeti strategijo, po kateri bo lahko »neodvisna« Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) lahko arbitrarno delila mobilne frekvence 5G.
Kaj je g5? Gre za mobilno omrežje pete generacije, ki velja za tehnološko zelo naprednega, saj omogoča zelo hiter prenos podatkov, kar pomeni manjšo obremenitev za pametne mobilne telefone oz. njihove baterije. Omenjeno omrežje naj bi tudi omogočilo nemoten dostop do spleta tudi pri zelo velikih hitrostih premikanja uporabnika, zato je zelo uporabno tudi v prometu, še zlasti pri delovanju avtonomnih vozil. Za zdaj pa naprav, ki bi delovala na omrežje 5G, še ni v prodaji.
V novi Demokraciji smo sicer že pisali o tem, da si botri Marjana Šarca želijo tudi tri nova ministrstva, med njimi ministrstvo za energetiko ter za digitalizacijo. Seveda se tu skrivajo tudi apetiti Gregorja Golobiča. Spomnimo: njegov tesen sodelavec Pavel Gantar je v preteklosti vodil ministrstvo za informacijsko družbo.
Kot opozarjajo naši viri, naj bi vlada zadevo izpeljala tako, da bo AKOS lahko v prihodnje delila frekvence brez soglasja vlade, kar z drugimi besedami pomeni, da že prihodnja vlada ne bo imela več pooblastil, da bi posegala v delovanje AKOS. Strategija je zamišljena tako, da bodo lahko zadeve izvedli mimo bodoče vlade, ker bo agencija AKOS imela dovolj podlage, da ne bo rabila več soglasja vlade.
Za zdaj pa ni povsem jasno, kaj je točen namen odhajajoče Cerarjeve vlade pri omrežjih 5G oz. pri AKOS. Naši viri namigujejo, da če bi na oblast prišla pomladna vlada, ne bi imela vpliva na delovanje AKOS. Če pa bi oblast prevzela Šarčeva koalicija, pa bi v vodstvu AKOS skoraj zagotovo kadrovali Golobičevi ljudje, nadaljnje poteze AKOS pa bi bile povsem neodvisne od usklajevanje mnenj v koaliciji.
Naši viri navajajo, da je prvi indic, da je nekaj narobe, predvsem ta, da so strategijo objavili na današnji dan, 6. aprila, rok za pripombe pa je bil 22. april, kar pomeni, da so imeli tisti, ki so želeli dati pripombe na projekt, vreden več kot sto milijonov evrov, časa samo dva tedna.
In drugi znak, da nekaj smrdi? Pripombe so javne šele v začetku tega tedna, ko je bila zadeva že v obravnavi na vladi. In še to samo zato, ker se je nekdo pritožil, da zadevo skrivajo, je zapisal naš vir. Končnega dokumenta pa sploh ni mogoče najti.
Ergo: vlada, ki opravlja le še tekoče posle, razpolaga z eno najpomembnejših odločitev na področju telekomunikacij. Pa čeprav mnogo ljudi opozarja, da je dokument, ki ga je sprejela, slabo pripravljen in izjemno nedorečen, povrhu vsega pa ogromno pooblastil daje osebi, ki jo je vlada nastavila za direktorja AKOS. To funkcijo sicer opravlja Tanja Muha, ki je bila za direktorico imenovana novembra lani, imenovala pa jo je Cerarjeva vlada.
Kakor koli že, vse skupaj spominja na delitev plena, in lahko se vprašamo, kdo bo na koncu dobil največje deleže v omrežju 5G …
